Dedek Mraz je prijazen starec z dolgo belo brado in brki, ki pred novim letom obiskuje in obdaruje otroke doma, v vrtcih, šolah, delovnih ustanovah in na raznih prireditvah. Običajno je oblečen v svetel dolg vezen ali z našitki okrašen kožuhovinast plašč iz ovčje kože z navznoter obrnjeno dlako. Pokrit je s polhovko. Na hrbtu ima oprtan pleten koš ali vrečo z darili. Pri hoji si pomaga s palico.

Kot njegovo domovanje se največkrat omenjata Triglav in Pohorje, od koder pride vsako leto pred novim letom med otroke. Otroci mu pišejo pisemca, v katerih sporočajo, kakšna darila naj jim prinese. Dedek Mraz pride sam ali v spremstvu raznih živali, snežakov, snežink, pravljičnih in drugih likov. Obisk dedka Mraza spremljajo nastopi otrok ali pa je njegov prihod del gledaliških in lutkovnih predstav, koncertov in silvestrovanj za otroke. V večjih mestih organizirajo sprevode dedka Mraza. Prihod dedka Mraza je povezan tudi s postavljanjem novoletne jelke, pod katero so darila za otroke.

Večja praznovanja znotraj lokalnih skupnosti s prihodom dedka Mraza prirejajo Zveza prijateljev mladine in druge kulturne ustanove, ponekod v mestih tudi turistične organizacije. V večjih mestih je obisk dedka Mraza povezan z božično-novoletnimi sejmi in silvestrovanji za otroke. Sprevodi dedka Mraza na določene dni potekajo po mestnih ulicah ali delih mesta, piše v opisu enote nesnovne dediščine. Zaradi epidemije novega koronavirusa letos božično-novoletni sejmi, sprevodi in druge prireditve odpadejo.

Kot mitološko bitje je dedek Mraz povezan s tradicionalnimi predstavami o mrazu v obrednih praksah slovanskih narodov. V Sloveniji se je prvič pojavil konec leta 1948 v okviru leta 1947 uvedenega otroškega praznovanja novoletne jelke.

Praznovanje novoletne jelke in sprva v belo oblečenega dedka Mraza je povojna oblast v Sloveniji in nekdanji Jugoslaviji uvedla po zgledu novoletnih otroških praznovanj v Sovjetski zvezi v času stalinizma. S praznovanjem novoletne jelke, katere osrednji del je kmalu postal prihod dedka Mraza, je želela nadomestiti sv. Miklavža in nepersonificiranega Božička oziroma Jezuščka, znanega le v mestih. Novoletna jelka pa je nadomestila postavljanje božičnega drevesa.

Podobo slovenskega dedka Mraza je leta 1952 oblikoval slikar Maksim Gaspari, pri čemer je izhajal iz izbranih elementov slovenske kmečke kulture: iz moškega zimskega oblačila z rokavi iz ovčje kožuhovine z navznoter obrnjeno dlako, okrašenega z vezenino ali z usnjenim našitki, polhovke in gorjuške pipe.

Obisk dedka Mraza je bil v register nesnovne dediščine vpisan aprila. Kot nosilec enote je bila evidentirana Zveza prijateljev mladine Slovenije.

Kot še piše v opisu enote nesnovne dediščine, se je Gasparijev dedek Mraz tako močno usidral v zavest povojnih otrok, da je preživel do danes. Dobri mož je še vedno živ tudi v drugih republikah nekdanje Jugoslavije, kjer pa ima drugačno podobo.