Predvsem velik interes prebivalcev, ki želijo na pogovor, je ekipo varuhinje človekovih pravic Vlaste Nussdorfer po manj kot petih mesecih, ko je sredi novembra kar dvakrat gostovala v Mariboru, znova pripeljal v mesto ob Dravi. V treh skupinah je delala ekipa, skupaj sprejela 33 pobudnic in pobudnikov ter ugotavljala, da skupnega imenovalca težav ni, so pa te številčne. Da imajo ljudje, ko pridejo predstavit svoje zgodbe, predvsem veliko vprašanj, da želijo veliko nasvetov, saj se ne znajdejo, bodisi zaradi predpisov bodisi z dokumenti, ki jih dobijo od državnih organov, tudi sodišč, pa jih ne razumejo, je dejala Nussdorferjeva. "Ljudje pogosto ne razumejo, kaj pomeni, da je zadeva pravnomočna, še vedno sprašujejo, ali je še mogoče na kakšno sodišče, predvsem na evropsko ... Ne razumejo, da se zadeve kar tako lahko končajo," je dejala varuhinja. Dodala je, da je pol ure, kolikor imajo na voljo za vsakega občana, praviloma premalo, saj "ljudje prinesejo tudi veliko dokumentacije, želijo pripovedovati zgodbo od začetka, pogosto se vračajo v daljno preteklost zgodb, ki pogosto trajajo dvajset let in več". Predvsem to, da so pričakovanja ljudi pogosto povsem drugačna, kot se na koncu izkaže v sodnih postopkih, je še izpostavila varuhinja. V težavah pogosto sami Tudi to, da so ljudje, ko se znajdejo v težavah, pogosto sami, da težko najdejo sogovornika, živijo v nekem svojem svetu in jih je strah, je še opazila Vlasta Nussdorfer. Med pripombami občanov je izpostavila primer gospe, ki je opozorila na neprimernost odnosa bančnih uslužbencev, ker predvsem v manjših krajih, kjer se ljudje poznajo med seboj, v bančnih poslovalnicah pogosto ni ločenih prostorov, zato lahko vsi slišijo, če na primer uslužbenec komitentu pove, da ne more dvigniti denarja, ker da gre za rubež. Rubeži nasploh so problem, ugotavlja varuhinja, saj da v takih primerih človek pogosto izgubi dostojanstvo. Da je bila problematika zelo pestra in da sploh nima skupnega imenovalca, je dejal namestnik varu