Znova Janševe žalitve na račun novinarjev

#STA je nacionalna sramota, eklatantna zloraba imena, ki ga nosi @STA_novice https://t.co/7E4GAo8swG

— Janez Janša (@JJansaSDS) October 15, 2020

Janša je z navedenimi besedami pospremil poobjavo urednika tednika Demokracija Jožeta Biščaka, ki je prioritete STA ugotavljal skozi primerjavo, da je število besed ene od sredinih vesti STA o dogajanju ob začetku gradnje daljnovoda Cirkovce-Pince manjše od števila besed v intervjuju z raperjem Zlatkom.

“Presoja kakovosti novinarskega dela na podlagi štetja besed, ki je bila podlaga za odziv predsednika Janeza Janše na Twitterju, je vse prej kot profesionalno merilo,” so v odzivu zapisali na STA. V agencijskem servisu je bilo namreč o dogodku, povezanem z daljnovodom Cirkovce-Pince, ki se ga je udeležil tudi madžarski premier Viktor Orban, objavljenih več vesti, medtem ko je bil z raperjem Zlatkom objavljen intervju ob izidu novega albuma. Gre torej tudi za primerjavo neprimerljivih novinarskih žanrov, ki se razlikujejo tako po obliki kot dolžini.

Kot so v odzivu na tvit še poudarili na STA, se je Slovenska tiskovna agencija, ki je nastala skupaj z rojstvom slovenske države pred skoraj tridesetimi leti, v letih obstoja razvila v sodobno medijsko hišo, deluje profesionalno in spoštuje uveljavljena načela agencijskega poročanja.

“Takšen način označevanja dela novinarjev STA, ki je sicer v lasti države, deluje pa kot javni servis, je nedopusten, neargumentiran in daleč od drže, ki bi jo pričakovali od predsednika največje politične stranke in aktualnega premierja,” so še zapisali na STA.

V Društvu novinarjev Slovenije so v odzivu zapisali, da z zaskrbljenostjo spremljajo nov grob napad na medij s strani premierja Janše na družbenih omrežjih. Poudarili so, “da je STA eden ključnih gradnikov slovenskega medijskega prostora in je v svojih treh desetletjih obstoja še kako upravičila vlogo nacionalne tiskovne agencije”. Še posebej se to po njihovih navedbah kaže v aktualni krizi, ko so mediji kadrovsko in finančno oslabljeni.

Ob tem so izpostavili, da servis STA uporabljajo mediji celotnega medijskega prostora, ne glede na njihovo svetovnonazorsko usmerjenost, kar dodatno argumentira upravičenost naziva nacionalne agencije. “Pavšalne kritike, ki temeljijo na popolnoma neprimerljivih podatkih, še posebej pa merjenje novinarskih vsebin skozi sito štetja besed v DNS zavračamo. Dodatno pa nas čudi, da premier, ki javno poziva državljane k odgovornemu ravnanju pri spopadu s koronavirusom, sam energijo vlaga v spopad z mediji, ki so ključni pri širjenju informacij o ukrepih, ki jih sprejema vlada,” so zapisali v DNS.

To sicer ni prvi tovrsten zapis Janše o STA. Med drugim je agencijo v preteklosti označil za ventilator lažnih novic.

Raper Zlatko za STA: S Cankarjem sva si podobna, a tudi različna

Ljubljana, 14. oktobra – Raper Zlatko je 13 let po prvencu Svet je lep izdal novo CD ploščo Julijan Mak, ki že z naslovnico namiguje, da mu je bil v navdih Ivan Cankar. Koncertno ga je predstavil septembra na Metelkovi, v četrtek pa bo nastopil v Kinu Šiška z neposrednim prenosom na spletu. Kot je povedal za STA, bi v Cankarjevem duhu lahko ustvaril še dva albuma.

Danes je prepričan, da mu je bil Cankar usojen, do njega pa je prišel spontano. Na prejšnjem, desetem albumu Žive naj vsi narodi je bil v ospredju France Prešeren, vendar se vanj ni toliko poglobil. Cankar pa ga je spremljal že prej, ko si je ogledoval predstave njegovih del v ljubljanski Drami, dokler ga ni podrobneje spoznal skozi njegova pisma, iz katerih je tudi največ črpal.

V pismih ga je “začutil v osnovi”: ko je bil dobre ali slabe volje, pri ljubezenskih in poslovnih odnosih. “Cel kup ljudi vam bo reklo, da je bil brez denarja, ker je veliko pil. Treba je povedati, da je zaslužil nekaj denarja, a kot sem slišal na predavanju profesorja Igorja Grdine, je bil tudi dober človek in je vse, kar je imel, razdajal. Ko človek prebere takšne stvari, ga ima potem lahko samo še rajši,” je povedal Zlatko.

Album Julijan Mak je po lastnih besedah najdlje ustvarjal, skoraj tri leta, kot enega od razlogov pa je navedel, da ga ni hotel zaključiti, ker mu je bilo “tako fajn”. Zdaj pravi, da so ga “samo ušesa”, če bi lahko še karkoli izvedel o njem ali nadgradil njegove življenjske anekdote.

“Tako da Cankar z moje strani definitivno še ni zaključen, ker imam še inspiracije, da bi lahko v njegovem duhu ustvarjal gotovo še dva albuma brez težav. Ampak tisti ljudje, ki se s podobnimi stvarmi ukvarjajo, vedo, da to ni tako enostavno in da zahteva ogromno koncentracije,” je povedal Zlatko.

Naslov Julijan Mak je izbral, ko je bila plošča približno na polovici, gre pa za enega od psevdonimov, ki jih je Cankar uporabljal v mladosti: “Ko sem prebral Julijan Mak, mi je zvenelo kot Plečnikova roža, kot Ogledalo kritikov, kot Svet je lep, se pravi nekaj, kar je totalno moje.”

Na vprašanje, kaj ga s Cankarjem povezuje in kaj ločuje, je kot podobnost omenil velika ušesa, s katerimi lahko prisluhneta družbi, kot različnost pa – “Cankar je imel brke, jaz imam brado”. Sicer pa prepušča poslušalcem, da najdejo odgovor, če si to želijo. “Na nek način verjamem, da sva oba črpala inspiracijo za delo iz sedanjosti in samega življenja ter iz svoje preteklosti in gledanja v prihodnost,” je dodal.

Ob Cankarju mu je bila všeč tudi ugotovitev, da “nisi osamljen v tem, ko si razbijaš glavo, zakaj je družba taka, kakršna je. In kako je lepo spoznati, da si je nekdo na žalost sto let pred tabo razbijal glavo s podobnimi rečmi”. Se mu pa zdi smešno, da so določene stvari še vedno tu. “Ko nekdo reče, kako je Cankar danes še vedno aktualen: na žalost, da je, se pravi, da se družba ni spremenila v tem človeškem, ljudskem pogledu.”

Biti zvest samemu sebi je Zlatku ustvarjalno in tudi siceršnje merilo v življenju, obenem je “večni šolar, večni študent”: “Če v enem tednu ne slišim nekaj, kar nisem vedel, mi je teden izgubljen. Uživam takrat, ko rastem z novimi informacijami. Marsikdo bi se tega sramoval, recimo nevednosti, jaz pa včasih rad izpadem bedak, ker se zavedam, da nisem. Ni sramota biti zelen, sramota je biti pokvarjen. Trenutno pa živimo v družbi, kjer je pokvarjenost sprejemljiva, zelenost in iskanje novih poglavij v življenju pa posmehovanja vredna.”

Kot ustvarjalec se zaveda, da sta dež in sonce celota vremena, ki je potrebna, da potem zraste nekaj novega. “Če bi zdaj poslušala mojo celotno diskografijo, bi videla, kako se ta mladi umetnik, ki je bil vedno na nek način na realnih tleh in resničen in je nasprotoval vsemu temu zvezdniškemu mainstreamu, počasi transformira, kako začne dihati bolj globoko, gledati širše, raziskovati kraje, družbo, državo, v kateri živi, navdušen nad samo lepoto sveta.”

Z leti je namreč ugotovil, da jeza nima oči in da je najmočnejši tisti, ki jo lahko kontrolira, čeprav si jih še vedno ne more zatiskati pred krivicami. “Nimam časa za sodniške postopke, razprave, enostavno bi rad rešil še isti moment. A družba, v kateri živimo, ne funkcionira tako, ampak zavlačuje, dokler stvari ne padejo v vodo, dokler sodni postopek ne zastara. In imam cel kup teh izkušenj. To so stvari, na katere je treba opozarjati, ker se tičejo vseh nas. Ker verjamem, da so mnogi lahko doživeli nepravico in niso mogli nič narediti. In to boli,” pravi Zlatko.

Biti črna ovca mu ni težko, ne pristaja pa na svet, v katerem se pod pretvezo svobode govora lahko žali in dotika stvari, ki so svete, kot je družina: “Tu je treba opozoriti: eno je svoboda govora, drugo pa je biti žleht, nesramen in žaljiv. In to sta dve ločeni veji.”

Vse omenjeno mu je navdih za ustvarjanje rim, prav tako nogomet in vztrajnost, kar sta tudi tematiki njegovih skladb na novi plošči, ki jo spremlja nekaj Cankarjevih citatov. Produciral jo je skupaj z Markom Flamaceto, s katerim sodeluje zadnja leta. Kot gosti so sodelovali Jernej Trobentar, Nuška Drašček, Semo, Maja Založnik in drugi.