V Franciji, ki ima okoli 67 milijonov prebivalcev, je razprava glede cepljenja proti covidu-19 vse bolj razgreta. Po podatkih tamkajšnjega zdravstvenega ministrstva so v prvem tednu oziroma do 1. januarja cepili zgolj 516 ljudi.
“Ni si mogoče predstavljati, da bi ostali pri takšnem tempu. Izračuni kažejo, da bi potrebovali 3000 let za cepljenje,” je ponazoril Bruno Megarbane, vodja oddelka za reanimacijo v pariški bolnišnici Lariboisiere.
Kritičen je bil tudi predsednik regije Grand Est, kjer so epidemiološke razmere izjemno slabe, Jean Rottner. “To je državni škandal,” je dejal politik iz vrst opozicijskih Republikancev po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.
Elisabeth Bouvet, ki je pripravila francosko strategijo cepljenja, je zagotovila, da ta ostaja nespremenjena. “Strategija ostaja enaka. Morda je treba pospešiti njeno izvajanje,” je dejala v odziv na vse večji pritisk javnosti.
Ministrstvo za zdravje pa je že napovedalo, da se lahko od danes cepijo tudi zdravstveni delavci, starejši od 50 let. Doslej so cepili zgolj oskrbovance domov za ostarele.
Strategijo cepljenja je v novoletni poslanici branil tudi francoski predsednik Emmanuel Macron, ki je opozoril, da ne bo nikomur dovolil, da se igra z varnostjo in dobrimi pogoji za cepljenje, ki so jih določili znanstveniki in zdravniki. Po poročanju časnika Journal du Dimanche naj bi bil sicer v pogovorih s sodelavci precej bolj oster glede počasnosti cepljenja.
S kritikami se zaradi počasnega cepljenja soočajo tudi italijanske oblasti, kjer pa so do nedelje zvečer proti koronavirusni bolezni 19 cepili okoli 115.000 ljudi, poročajo italijanski mediji. Italija, ki ima okoli 60 milijonov prebivalcev, je sicer doslej prejela okoli 470.000 odmerkov cepiva, ki sta ga razvila ameriški Pfizer in nemški BioNTech.
Težave so se po poročanju medijev pojavile zaradi pomanjkanja zdravstvenih delavcev čez praznike. Načrtovali so namreč število zaposlenih za običajen dan, in ne za množično cepljenje.
Državna sekretarka z ministrstva za zdravje Sandra Zampa je sicer dejala, da nameravajo do aprila cepiti od deset do 13 milijonov ljudi. Kot je dejala, je to načrt, ki se ga bodo držali.
Med posameznimi italijanskimi deželami so sicer velike razlike glede števila cepljenih. Najslabše je ravno v Lombardiji, ki je najhuje prizadeta dežela v epidemiji. Prejeli so 80.000 odmerkov cepiva, do nedelje zjutraj so jih porabili zgolj tri odstotke.
V Nemčiji pa kritike zaradi počasnega cepljenja prihajajo iz koalicije in opozicije. Generalni sekretar socialdemokratov (SPD), ki skupaj s konservativno unijo (CDU/CSU) sestavljajo koalicijo, Lars Klingbeil je krivdo za to pripisal zdravstvenemu ministru Jensu Spahnu (CDU).
Zahteval je nacionalni napor pod vodstvom kanclerke Angele Merkel in ponovil poziv k sklicu konference s farmacevtskimi družbami, na kateri bi govorili o krepitvi proizvodnje cepiv, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Spahn je v odzivu na kritike dejal, da so naročili dovolj cepiva za Nemčijo in EU. “Problem ni v naročeni količini. Problem so nizke zmogljivosti proizvodnje ob izjemno visokem povpraševanju,” je poudaril.
V Nemčiji, ki ima okoli 83 milijonov prebivalcev, so sicer doslej cepili skoraj 265.000 ljudi.
Nizozemska pa je edina članica EU, kjer še niso začeli cepiti proti covidu-19, čeprav je cepivo že več dni v državi. Prejeli so okoli 175.000 odmerkov. Cepljenje so nameravali začeti šele v petek, a ga bodo po pritisku zdravnikov in javnosti že prej. Najprej bodo cepili 30.000 zaposlenih v bolnišnicah.
