Predsednik republike Borut Pahor, mariborski župan Andrej Fištravec in direktor Snage Maribor Cveto Žalik so pozno popoldne pred številnimi gosti svečano položili temeljni kamen za mariborsko sortirnico odpadkov. Postavljena bo na Tržaški cesti, na območju med železniško progo in carinarnico, Snago pa bo stala 12,5 milijona evrov. Sortirnica je torej umeščena v območje, kjer je občina leta 2006 že zgradila skelet kompostarne, a jo je zaradi spremenjenih trendov v ravnanju z odpadki opustila. “Maribor je velikokrat slepa pega slovenske ekonomije in politike” Pomemben dejavnik v krožnem gospodarstvu S sortirnico, ki bo opremljena z najsodobnejšo infrardečo tehnologijo, naj bi Snaga iz odpadkov pridobila bistveno več surovin za prodajo na trgu kot zdaj. Medtem ko trenutno več kot polovica mariborskih odpadkov konča na odlagališčih ali v sežigu, naj bi jih po izgradnji sortirnice na odlagališčih ostalo le 14 odstotkov, v sežig pa šlo devet. “Pomembno je zavedanje, da so odpadki lahko surovine. Sortirnica je pomemben dejavnik v konceptu krožnega gospodarstva. Krožno gospodarstvo kot rešitev za trajnostni gospodarski razvoj postaja paradigma in Maribor se tej paradigmi pridružuje. Če zastavljeni cilj mariborske sortirnice, da neizkoriščenih ostane le še 14 odstotkov vseh odpadkov, primerjamo z dosežki na ravni države in sedanjim stanjem v Mariboru, se pričakovanih rezultatov upravičeno veselimo, saj pomenijo pomemben korak k višji kakovosti bivanja v mestu in za nižanje stroškov občanov. Župan je danes obljubil, da bodo položnice nižje,” je povedal Pahor. Ali bo torej sortirnica dejansko prinesla nižje zneske na položnicah? “Odgovor je da,” se je odzval Fištravec. In dodal: “Srednjeročno. Zaganjamo namreč projekt, ki bo dolgoročno omogočal najnižje cene te dejavnosti v Sloveniji.” Se pa je Fištravec tudi tokrat obregnil ob državo: “Maribor je velikokrat slepa pega slovenske ekonomije in politike. Ker smo bili pri delitvi denarja za urejanje tega komunalnega področja
