Pred nalezljivimi boleznimi cepiva ne ščitijo le posameznika, temveč tudi družbo. Dovolj velik delež cepljenih ščiti tudi tiste, ki so najbolj ranljivi, vključno z dojenčki. Vsaka oseba ima zato pravico do lastne zaščite in deljenja družbene odgovornosti za zaščito tistih, ki sami ne morejo biti cepljeni, so zapisali na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).

Zaradi bolezni, ki bi jih lahko preprečili s cepljenjem, vsako leto še vedno umre 1,5 milijona otrok, približno 20 milijonov otrok pa še vedno ni cepljenih. V preteklih desetletjih je bil sicer dosežen velik napredek pri reševanju otroških življenj: od leta 1988 je število primerov otroške paralize upadlo za več kot 99 odstotkov, na globalni ravni pa je v zadnjih dveh desetletjih smrtnost zaradi ošpic zmanjšala za 80 odstotkov.

V državah z visokimi in s srednjimi dohodki kljub dokazanim prednostim cepljenja narašča število necepljenih otrok. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je dvom v cepljenje razglasila kot eno največjih groženj javnemu zdravju. Evropski in svetovni teden cepljenja se zato osredotoča tudi na vlogo posameznikov, ki s cepljenjem in deljenjem dejstev o cepivih prispevajo k varovanju življenj. Ob tem so na NIJZ poudarili, da pri iskanju informacij in širjenju dejstev o cepljenju vedno sledimo z dokazi podprtim informacijam.

“Letos se evropski teden cepljenja osredotoča na vlogo posameznikov, ki s cepljenjem prispevajo k varovanju življenj. Pravzaprav obstaja veliko načinov, da lahko vsak izmed nas postane junak in s cepljenjem zaščiti vse. V našem vsakdanjem življenju, na delovnih mestih, v naših družinah in na socialnih omrežjih lahko k temu prispeva vsak, tudi tisti, čigar delo ni neposredno povezano z zdravstvenim sektorjem,” je v poslanici poudarila predstavnica in vodja urada WHO v Sloveniji Aiga Rurane.