BORIS JAUŠOVEC Odziv koroških Slovencev “seže od začudenja do žalitve narodne skupnosti”, so v izjavi za javnost konec minulega tedna zapisali v Narodnem svetu koroških Slovencev (NSKS) v Celovcu. Tako so reagirali na napoved deželnega svetnika in koroškega kulturnega referenta, rekli bi ministra, iz vrst Ljudske stranke (ÖVP) Christiana Bengerja, naj se iz osnutka nove deželne ustave, ki jo snujejo na avstrijskem Koroškem, vrže omemba slovenske narodne skupnosti oziroma njenega jezika. Zanikanje koroške zgodovine Podpredsednik NSKS Nanti Olip nam je pojasnil, da se je Benger odmaknil od lanskega – z manjšino dogovorjenega – osnutka nove deželne ustave, ki jo kanijo sprejeti marca po zaključku javne razprave 14. februarja. Bengerjev predlog je tik pred koncem omenjene razprave v deželno vladajočo koalicijo med socialdemokrati (SPÖ), Ljudsko stranko (ÖVP) in Zelenimi vnesel novo napetost. In to odvečno napetost, saj si koalicija pod vodstvom deželnega glavarja Petra Kaiserja (SPÖ) prizadeva “prebaviti politično zapuščino moralno in pravno propadlega haiderjanizma na Koroškem in postaviti smernice za prihodnost dežele”. Olip je nadaljeval: “Da posamezni podeželski politični funkcionarji imenovanja slovenske narodne skupnosti v novi deželni ustavi ne prenesejo, je izraz demokratične in politične nezrelosti ter zanikanje zgodovine Koroške. Imenovanje narodne skupnosti v ustavi bi pomenilo gesto sprave, spodbujanja zgodovinske zavesti in še večjega odpiranja do naroda soseda v tej deželi, konstruktivnega sodelovanja in jasnega priznavanja, da slovenščina bogati jezikovno in kulturno podobo Koroške.” Olip še opozarja, da če Benger trdi, da Korošci take omembe ne bi prenesli, je “treba spomniti, da so te izjave za pripadnike slovenske skupnosti zelo žaljive, saj obujajo spomine na najhujše čase prejšnjega stoletja in na ponižujoče izjave Haiderja, ki je nekoč naznanjal, kako da bo Koroška spet postala enojezična.” Ob tem Olip še pravi, da si ÖVP spričo teh zamisli morda pr
