Trump je bil doslej zelo oster do ameriških obveščevalcev in je vztrajno zavračal obtožbe o ruskem vpletanju v ameriške volitve z vdori v računalniške sisteme demokratov in predajanje informacij WikiLeaksu v objavo. Ustanovitelj WikiLeaksa Julian Assange vztraja, da informacij niso dobili od Rusov, ameriški obveščevalci pa mu deloma dajo prav s trditvijo, da so Rusi za to uporabili posrednike.

Trump v petek ni napadel obveščevalcev, ki so mu predstavili podrobnejše in daljše zaupno poročilo o ruskem vpletanju v volitve, kot je bilo objavljeno. V objavljenem poročilu so le ugotovitve, ni pa podrobnosti o tem, kako naj bi Rusi to počeli in kako so ameriški obveščevalci to ugotovili – na primer s prisluškovanjem Putinu in drugim visokim vladnim uradnikom Rusije.

V Trumpovo stolpnico so med drugim prišli direktor Cie John Brennan in drugi iz obveščevalne agencije, pa tudi direktor FBI James Comey. Po srečanju je dejal, da so mu ti ljudje resnično zelo všeč, da se je iz sestanka veliko naučil, menda pa tudi oni. V sporočilu za javnost ni več odločno zanikal možnosti ruskega vpletanja, je pa vztrajal, da ni nobenega dokaza, da je to pomagalo k njegovi volilni zmagi.

Obljubil je, da bo po prisegi naredil načrt za agresivno soočanje s tovrstnimi vdori oziroma napadi, ki jih nenehno izvajajo Rusija, Kitajska, druge države, posamezniki in organizacije. Kaj drugega mu ni preostalo, saj so ga obveščevalci s podrobnim poročilom in takojšnjo objavo nezaupnega dela poročila postavili pred dejstvo.

Poročilo pravi, da je Putin ukazal prikrito kampanjo vplivanja na ameriške volivce v korist Trumpa. Vendar pa tudi obveščevalci niso “ugotovili”, da je ruska kampanja resnično vplivala na izid volitev, oziroma da je poneverjala izide z vlomi v volilne stroje. Obveščevalci pravijo, da je Rusija že prej skušala vplivati na volitve in bo še naprej, vendar je bil to najbolj odločen poskus doslej.

Ruski cilj naj bi bil spodkopati zaupanje v demokratične procese v ZDA, oblatiti demokratko kandidatko in škoditi njenim volilnim možnostim. Putin in ruska vlada naj bi imela jasno preferenco za zmago Trumpa. Šlo naj bi za maščevanje, ker je Clintonova Putina ostro kritizirala v letih 2011 in 2012 ter podžigala proteste po zadnjih predsedniških volitvah v Rusiji.

Trump je še v petek zjutraj trdil, da gre pri trditvah o ruskem vpletanju za lov na čarovnice tistih, ki so hudo izgubili na volitvah 8. decembra. Predsednik Barack Obama je za televizijo ABC ponovil, da poročilo obveščevalcev, ki ga je sam naročil, kaže, da so Rusi poskušali in so se dejansko tudi zares vpletali v politične procese v ZDA.

Obamo najbolj skrbijo republikanci in njihovi politični komentatorji, ki izražajo večje zaupanje v ruskega voditelja Putina kot pa v ameriške obveščevalce. “Putin ne igra za našo ekipo,” je za televizijo ABC opozoril Obama.

Vodilni demokrat v senatnem odboru za obveščevalne zadeve Mark Warner iz Virginije pravi, da poročilo dokazuje, da so se Rusi vpletali z namenom škodovati Clintonovi in pomagati Trumpu. Predsednik predstavniškega doma kongresa republikanec Paul Ryan pa podobno kot številni kolegi obsoja rusko početje, vendar obenem zatrjuje, da to ni imelo nobenega vpliva na volitve, ker je Trump zmagal povsem pošteno.

Trumpov odnos do obveščevalcev ga je v četrtek stal podpore nekdanjega direktorja Cie Jamesa Woolseyja, ki je odstopil s položaja višjega obveščevalnega svetovalca Trumpove tranzicijske ekipe.

Minister za domovinsko varnost Jeh Johnson je na podlagi obveščevalnega poročila v petek ameriški volilni sistem opredelil kot kritično infrastrukturo nacionalne varnosti.

Volilni sistem se je na tem seznamu pridružil na primer energetskemu, finančnemu, zdravstvenemu, komunikacijskemu in transportnemu sektorju. Opredelitev pomeni več denarja za zaščito sistema, kar pa bo morda trajalo le do Trumpove prisege.