Kategorija: Ocene Wed, 11 Oct 2017 12:00:00 +0200 Če je bila – kot se je izrazil režiser Krešimir Dolenčić – predstavitev uprizoritve Hamleta v ­telegramskem slogu, saj se danes pisma več ne pišejo, je bila predstava izvedena v telegrafskem slogu. V nekaj več kot uri se je zvrstilo nekaj osrednjih prizorov drame, ki so bili izbrani dovolj tehtno, da je bilo mogoče logično slediti »zgodbi«, številni liki so bili ­eliminirani, obstoječi pa ­reducirani na osnovne premise. Če k temu prištejemo hektično, preglasno, pretiho ali pogosto nerazumljivo dikcijo, bi lahko projekt na prvi pogled ocenili kot nepretenciozen kroki, ki je nastal v časovni stiski zaradi bolezni prvotno izbranega režiserja Gáborja Tompe.Vendar je v ozadju precej več kot to. Gre za dovolj domišljeno ­priredbo izvirnika (Rok Pečečnik), ki z abstrahiranjem, predvsem pa z izrazitimi satiričnimi elementi, tragedijo spretno transformira v farso, ki ...