Kategorija: Ocene Sat, 07 May 2016 12:00:00 +0200 V sodobni interpretaciji Macbetha režiserja Igorja Pisona zanima bližnji pogled na tisto, kar je od daleč videti kot radikalno nasilje in destrukcija vzpostavljenega sistema ali družbe. V tej bližini se floskula o nedoumljivem zlu umakne razumevanju nastajanja »krvavega uma«, Macbetha, ne kot tistega, ki ga vodi zločinska strast, temveč zavedenega in zaslepljenega z notranjimi prividi in sencami, deloma z lastnimi prikritimi ambicijami, po prestopnem dejanju pa predvsem s strahovi, ki jim podlega v tej (pol)nočni trzavici izgubljenega stika z realnostjo. Pison z dramaturginjo Evo Kraševec dogajanje postavi v deloma neopredeljiv čas, ki ga zlahka razumemo kot današnjega, in se pri vzpostavitvi situacije duhovito poigra z raznolikimi pop-kulturnimi in medijsko posredovanimi navezavami, med drugim z (osebno) asociacijo (škotskega) oblastništva kot mafijske združbe ali male gangsterske tolpe, ki se po povzpetniški poti sprva v ...