Kategorija: Ocene Wed, 29 Nov 2017 12:00:00 +0100 Kako naj mislimo altruizem, ki se kot izpraznjena beseda, morda senca nekega ideala, vrtinči v ideoloških manipulacijah sodobnega govoričenja, v neorientiranem sobivanju t. i. individualistov in družbenoangažiranih, aktivističnih umetniških emanacijah pa to »dajanje sebe za drugega« podeljuje moč tudi ali predvsem tistemu, ki naj bi jo (po)da(r)jal ali delil? Desetletje po Zadnji egoistični predstavi je Marko Bulc v Prvi altruistični predstavi (zavod Bunker) premaknil fokus s samega sebe in besed na prostor in skupnost dvajsetih obiskovalcev. Čeprav je to solo projekt, za svoje udejanjanje potrebuje obiskovalce, ki s pomočjo Bulca (avtorja, režiserja, koreografa, scenografa, izvajalca itd.) – in njemu v pomoč – prispevajo k izvedbi dogodka. Bulc vseskozi oblikuje nefiksirano, nestabilno polje, v katerem je jasno, da tako egoizem kot altruizem nista »čista« pojma, pri čemer se ne zaganja v kontradiktornost ...