Kategorija: Ocene Thu, 05 Jan 2017 09:00:00 +0100 Če bi izbiral fotografijo, ki naj kar najbolje ujame duha Ulayeve pregledne razstave, bi se najbrž tudi sam odločil za isto, ki so jo izbrali njeni snovalci in krasi spremljajočo zloženko. Gre za del fotodokumentacije performansa Škrat, s prizorom, na katerem umetnik čepi, napravljen v netipično različico pravljičnega gozdnega bitja, in se ozira proti gledalcu. Podoba deluje igrivo, nenavadno, nekoliko izzivalno, a hkrati prijazno, odseva Ulayev sproščeni, iščoči duh, ki je na razstavi nasploh obilno navzoč. Postavitev je ravno prav obsežna, da se zdi dovolj zaokrožena in informativna seznanitev z opusom zrelega avtorja. Med drugo vojno v zaklonišču rojeni umetnik sodi v generacijo nemških »kritičnih sinov«, ki so neizprosno sodili delovanje generacije svojih očetov med nacizmom in se kritično zazirali tako v preteklost kot v sodobnost. No, Ulay je sprva zastavil precej ...