Kategorija: Ocene Wed, 19 Oct 2016 15:00:00 +0200 V Zakaj ptiči pojejo se od prvega do zadnjega krika sostanovalci s predsednikom hišnega sveta na čelu sprašujejo, kaj se sliši, kaj je motnja, ne da bi si na to odgovorili: njihova latentna in samo včasih osvobojena tesnoba in ubitost, zato tudi podnaslov Komedija o žalosti. Vendar ne gre za do konca razvito komedijo; bolj kot za smešne ali osmešene gre za ubite značaje, za sosesko kot izsek iz sveta, v katerem živijo ljudje mimobežno in bolj ali manj osamljeno, hkrati pa ta dejstva potlačujejo. Bolj kot na komedijsko se Tasić, kot v svojih mariborskih časih, naslanja na kabaretno tradicijo, zato tudi izpostavljena vloga igralca, ki je mojster ceremonije, rezoner in gleduh dogajanja, okoli njega vozljajo izpovedi in situacije. Besedilo je sicer nepretenciozno, vendar je v njem nekaj grumovske oziroma goganske nedoločljivosti in ...