Kategorija: Ocene Fri, 12 May 2017 21:00:00 +0200 Takšna ali drugačna aktualizacija klasičnih besedil je za sodobni teater bolj ali manj nujna; recepcija besedil, ki so bila ničkolikokrat potrjena in postavljana, pa vpliva tudi na prostor za (vnovično) interpretacijo – ta se v nekem smislu oži (marsikaj je že bilo storjeno in prevprašano) in hkrati tudi širi (vsakokratna nova interpretacija odpre pomensko polje, iz katerega je spet mogoče črpati na novo – in se od dela oddaljevati). A ravno zato, ker je aktualizacija tako rekoč nuja, se zdi, da je ne jemljemo (več) dovolj resno. Kajpak: igralce je treba primerno obleči, oder pa je treba opremiti s sodobno scenografijo – oboje Milerjevemu Žlahtnemu meščanu po zaslugah Jelene Proković (kostumografija) in Branka Hojnika (scenografija) dobro uspe. Kostumi nas učinkovito premaknejo v sodobni svet in (kolikor idejna zasnova dopušča) dobro izražajo ...