Odlomljeno ledeno ploščo so danes zaznali ameriški sateliti na ledeni polici Antarktike, imenovani Larsen C. Znanstveniki so sicer ta premik pričakovali, saj so že več kot desetletje opazovali razpoko v ledeni polici. Od leta 2014 se je razpoka pospešeno širila, zato je bilo po poročanju britanske mreže BBC neizbežno, da se bo plošča slej kot prej odlomila.

Ledena plošča zavzema približno 6000 kvadratnih kilometrov, njena debelina je več kot 200 metrov. Po predvidevanjih znanstvenikov z univerze Swansea v Walesu se bo premikala počasi in ne preveč daleč, kljub temu pa jo bo treba nadzorovati. Tokovi in veter bi jo namreč lahko potisnili na sever Antarktike, kjer bi lahko ogrožala ladijski promet.

Plošča, ki jo bodo po poročanju francoske tiskovne agencije AFP najverjetneje poimenovali “A68”, tehta več kot tisoč milijard ton, a po mnenju znanstvenikov sama po sebi ne bo vplivala na višino vodne gladine.

Ker pa se je zaradi velikosti plošče, ki se je odlomila, površina ledene police Larsen C zmanjšala za 12 odstotkov, obstaja bojazen, da bo polica postala precej nestabilna. Ledene police namreč niso del celine, pač pa lebdijo na vodi in delujejo kot orjaške “zavore”, ki ledenikom preprečujejo, da bi se razlili neposredno v morje.

Če bi se ledeniki, ki jih sedaj zadržuje Larsen C, razlili v Južni ocean, bi se gladina svetovnih morij zvišala za deset centimetrov, opozarjajo raziskovalci. Pred nekaj leti sta se denimo že sesedli ledeni polici Larsen A in Larsen B.

Zato bodo raziskovalci še naprej opazovali, kaj se bo v prihodnje dogajalo s polico Larsen C, pozorni pa bodo tudi na usodo odlomljene ledene plošče. To je sicer težko napovedati, saj bi lahko ostala v enem kosu, lahko pa bi tudi razpadla.

Topljenje ledenih polic je sicer naravni proces, ki pa ga po mnenju znanstvenikov pospešuje globalno segrevanje. V primerjavi s predindustrijsko dobo se je temperatura na Zemlji zvišala za eno stopinjo Celzija, Antarktika pa je ena izmed regij, ki se najhitreje segreva.