Vlada se je pred dnevi odločila, da ne podaljša uredbe o oblikovanju določenih naftnih derivatov, saj je ugotovila, da cen ni več treba regulirati. Medtem ko trgovci poudarjajo, da bo sprostitev cen prinesla več konkurence, nekateri opozarjajo, da bo to vodilo v rast cen.

V primeru, da bi prišlo do neustrezne in nepredvidene korekcije cen navzgor, pa bi država država lahko ukrepala in uporabila tudi ukrep kontrole cen, kot to predvideva zakon. Gre za izreden ukrep, ki bi lahko trajal le eno leto, v utemeljenih primerih pa se lahko tudi obnovi. Gospodarski minister Zdravko Počivalšek, ki je že več let pozival k liberalizaciji cen, je zagotovil, da bo vlada ukrepala, če bo potrebno.

Vlada je cene naftnih derivatov regulirala od leta 2000, nato pa marca 2016 najprej sprostila cene kurilnega olja in 98-oktanskega bencina, novembra istega leta pa še cene 95-oktanskega in dizelskega goriva na bencinskih servisih na avtocestah in hitrih cestah. Cene teh dveh goriv zunaj avtocest in hitrih cest je določala vlada; od 7. aprila ju je držala pri enem evru na liter.

Med med ključnimi argumenti za prenehanje nadziranja cen še preostalih naftnih derivatov je vlada navedla omogočanje večje konkurence na trgu, ki naj bi najprej povečala ponudbo bencinskih servisov diskontnih trgovcev, nato pa na trg privabila tudi nove ponudnike. Ravno zato naj ne bi prišlo do dodatnega dviga marž naftnih trgovcev in s tem bistvenega dviga cen naftnih derivatov.