Kot za STA pojasnili v podjetju Adecco, z dvigom minimalne študentske postavke ne pričakujejo posebnih sprememb. V agenciji M servis pa so ocenili, da se bo nekoliko povečalo zanimanje za prosta dela med dijaki in študenti. Ob tem so še izpostavili, da v agenciji ne uspejo zadostiti vsemu povpraševanju delodajalcev po študentskem delu.
Dvig minimalne urne postavke je sicer letna uskladitev z gibanjem povprečne plače, ki je zakonsko predvidena in določena. Po mnenju Študentske organizacije Slovenije (ŠOS) je takšno usklajevanje primerno, “saj ohranja razmerja na trgu dela in zagotavlja primerno višino zaslužka dijakov in študentov, ki ob šolanju opravljajo začasno in občasno delo”, so zapisali za STA.
Vseeno pa si želijo ukrepov, ki bi študentom zagotavljali socialni položaj, v katerem ne bi bili primorani opravljati dela oziroma bi bilo to delo namenjeno zgolj nabiranju izkušenj in dodatnemu zaslužku. Za začetek bi morali sprostiti varčevalne ukrepe na področju štipendiranja in pri usklajevanju subvencij.
Tudi v Mladinskem svetu Slovenije, krovnem združenju nacionalnih mladinskih organizacij, višje urno postavko za študentsko delo podpirajo. Menijo, da morajo biti mladi za delo pošteno plačani. Pozdravljajo tudi uvedbo evidence študentskega dela, vendar opozarjajo, da bi država morala izboljšati institut kadrovskih štipendij.
Pri tem so izpostavili, da morajo biti mladi pošteno plačani in imeti ustrezen socialni status, tudi ko pridejo na trg dela. “Opažamo namreč, da raste kategorija ‘revnih mladih zaposlenih’, ki delajo, vendar njihovi prihodki pogosto ne zadostujejo za kritje življenjskih stroškov, kaj šele za denimo nakup stanovanja,” so zapisali za STA.
Povprečna urna postavka za študentsko delo po informacijah študentskih servisov znaša med 5 in 5,5 evra bruto na uro. Najvišje urne postavke pa lahko po podatkih M servisa dosegajo tudi 15 evrov na uro bruto.
Delodajalci najbolje nagrajujejo dela, kot so anketiranje, promocije in degustacije, težja fizična dela in vsa kratkotrajna dela. Najnižje urne postavke pa dosegajo strežba, čiščenje, delo v administraciji, polnjenje polic.
Delodajalci potrebujejo pomoč za vsa dela v gostinstvu in turizmu, prodajo v trgovinah, pomoč v skladiščih in proizvodnji. Zelo iskani so tudi programerji in informatiki. Študentje in dijaki pa se po podatkih Adecca zanimajo predvsem za enostavna dela ali pa delo, ki je povezano s študijem, da bi si pridobili delovne izkušnje, ki jim bodo kasneje koristile pri iskanju redne zaposlitve, ugotavljajo v študentskih servisih.
