Kategorija: Kolumne Sat, 17 Sep 2016 07:00:00 +0200 Ljubljančan, ki si dopusta ni mogel predstavljati drugače kakor v krajih, ki ležijo blizu najlepšega jezera na svetu, mi je kot šalo pripovedoval, da smo domačini precej čudni, posebno tisti, nedaleč od vode. Ni razumel lokalnega občutka za to, kaj je domače in tuje. Ne govorimo o klobasah v zaseki ali žgancih s kislim mlekom. Na počitnice je vsa leta hodil v isto hišo, zato je videl, kako so otroci odraščali. Ko se je domača hči poročila, je vprašal, kdo je ženin, domačini pa, da je vzela tujca. Bil je pač doma na drugem koncu doline. Takšno opredelitev rezidentskega statusa, kakor bi rekli naši uradniki, je kot šalo pripovedoval še leta in leta – vmes je seveda večkrat pozabil, koga je z njo že navdušil nad rojaki, ki živijo z ...