K javnemu dolgu so krepko prispevale konec leta 2017 sprejete davčne olajšave, ki niso uresničile pričakovanj Američanov, saj ti letos zaradi njih dobivajo nižja vračila davkov kot prejšnja leta. Trump je obenem povečal porabo za vojsko, rasti druge porabe pa ni zavrl.

Če bi bil trenutni predsednik ZDA demokrat, bi kongresni republikanci že zapirali vlado, kot so to počeli v času Baracka Obame. Ko je v Beli hiši republikanec, pa republikancev javni dolg in naraščanje proračunskega primanjkljaja ne skrbita več tako zelo.

Kongresni proračunski urad ocenjuje, da bo letošnji proračunski primanjkljaj znašal 897 milijard dolarjev, kar je 15,1 odstotka več kot lani, nato pa naj bi naraščal naprej in leta 2022 spet presegel 1000 milijard dolarjev, kot nazadnje v času po zadnji veliki finančni krizi in recesiji.

Takrat je bil razlog za visok primanjkljaj povečana proračunske poraba proti krizi, vendar sedaj krize ni. Proračunski primanjkljaj povečuje predvsem naraščanje stroškov z izplačilom zveznih pokojnin in pokrivanja zdravstva za starejše, kar je posledica upokojevanja tako imenovane baby boom generacije, rojene po drugi svetovni vojni.

Trump in člani njegove vlade so pred uvedbo davčnih olajšav skupaj z republikanci v kongresu zagotavljali, da bodo davčne olajšave tako močno pognale gospodarsko rast, da se bodo financirale same in še bo ostalo denarja. Resni ekonomisti tega niso verjeli in ne verjamejo, prav tako tega ne potrjuje statistika.

Newyorška Federal Reserve poroča, da je skupni dolg ameriških gospodinjstev v zadnjem četrtletju lanskega leta narasel na 13.500 milijard dolarjev. Največ od tega je hipotekarni dolg, sledi dolg na kreditnih karticah, ki se ga je nabralo za 870 milijard dolarjev, študentskega dolga je za 1500 milijard, dolga za nakup avtomobilov pa 1300 milijard.

Ameriški ekonomisti za letos napovedujejo počasnejšo gospodarsko rast kot lani, vendar pa dokončnega izračuna zaradi zaprtja vlade še ni. V prvem četrtletju lani je bila rast 2,2-odstotna, v drugem 4,2-odstotna in v tretjem 3,5-odstotna. Ocene za zadnje četrtletje lanskega leta so okrog 2,7 odstotka, takšna ocena pa večinoma velja tudi za rast v letošnjem letu.

Za leto 2020 pa nekateri ekonomisti že napovedujejo bistveno upočasnitev oziroma celo recesijo, proti kateri se zaradi visokega dolga in primanjkljaja ne bo enostavno spopasti.