Stroški Lukšićeve neuspešne kampanje so znašali okoli 59.000 evrov. Ta podatek je vodja črnogorske diplomacije, ki je novico o odstopu iz tekme sporočil v torek, sam objavil na Twitterju in ga tudi podrobneje razdelal. Kot je navedel, so potni stroški znašali 34.626 evrov, stroški za pripravo in predstavitev načrtov dela na različnih dogodkih pa 24.204 evra, poroča srbska tiskovna agencija Tanjug.
Varnostni svet ZN bo sicer pod predsedovanjem Malezije prihodnji ponedeljek opravil še tretji krog poskusnih glasovanj o kandidatih za naslednjega generalnega sekretarja svetovne organizacije. Med sedaj le še deseterico je tudi nekdanji predsednik Danilo Türk, ki je bil v prvem krogu drugi, nato pa v drugem krogu zdrsnil na četrto mesto.
Kandidata ali kandidatko izbere Varnostni svet, kjer imajo glavno besedo stalne članice in potem ga – ali jo – mora potrditi še Generalna skupščina ZN. Odločitve o nasledniku ali naslednici Ban Ki Moona po virih iz ZN skoraj zanesljivo ne bo pred oktobrom, ko Varnostnemu svetu predseduje Rusija, za katero je prioriteta, da položaj zasede nekdo iz regionalne skupine sistema ZN Vzhodna Evropa.
Iz te skupine trenutno najbolje kaže nekdanjemu srbskemu zunanjemu ministru Vuku Jeremiću, Türku in šefici Unesca Irini Bokovi. Sicer pa je v obeh dosedanjih krogih dobil največ podpore nekdanji visoki komisar ZN za begunce Portugalec Antonio Gutteres. Ker ni ženska in ne prihaja iz Vzhodne Evrope se zanj na ZN ugiba tudi, da lahko dobi položaj namestnika generalnega sekretarja.
Po drugem krogu glasovanj se je na tretje mesto prebila argentinska zunanja ministrica in nekdanja šefica Banovega kabineta Susana Malcorra, ki pa se še sooča s problemom stalne članice Varnostnega sveta ZN Velike Britanije zaradi Falklandskih otokov. Obenem nanjo letijo tudi namigi, da je sodelovala pri zatrtju poročila o spolnih zlorabah francoskih mirovnikov v Afriki uradnika ZN Andresa Kompassa, za katerega je Türk izrazil željo naj se vrne v ZN.
Glasovanje bo na enak način kot v prvih dveh krogih potekalo tudi 29. avgusta in še ne bo zloglasnih barvnih glasovnic. Kljub temu, da bo tudi tako glasovanje tajno, pa bodo vsi ostali v Varnostnem svetu potem videli, če je kakšna stalna članica oddala negativni glas, kar lahko vpliva na ostale, da ne bodo šli z glavo skozi zid.
Türk je v drugem krogu dobil le sedem glasov podpore, kar je štiri manj kot v prvem krogu iz dveh negativnih glasov pa so nastali štirje. Jeremić se je v drugem krogu prebil na drugo mesto, čeprav je tudi on dobil glas podpore manj kot v prvem krogu, ko jih je dobil devet. Popravil pa se je glede negativnih glasov, saj so ti padli s pet na štiri.
Malcorri je podpora narasla s sedmih na osem glasov, vendar pa ji je za dva na šest glasov naraslo tudi odsvetovanje kandidature. Za Türkom je ostala Bokova, ki je bila po prvem krogu tretja, po drugem pa peta. Število glasov podpore ji je zdrsnilo za dva na sedem, število negativnih glasov pa naraslo s štiri na sedem.
Türk nima ne izrazite podpore nobene od stalnih članic, obenem pa vsaj po tem, kar je znano na ZN, tudi ne izrazite nasprotnice v tej skupini, ki jo sestavljajo ZDA, Velika Britanija, Francija, Kitajska in Rusija. Zato velja za morebitnega kompromisnega kandidata. Vendar pa naj bi nekatere stalne članice Varnostnega sveta ZN aktivno iskale še druge kandidate in kandidatke, ker za prijave še ni prepozno.
V drugem krogu glasovanja se je na šesto mesto uvrstil nekdanji predsednik Generalne skupščine in zunanji minister Makedonije Srgjan Kerim, ki pa se otepa suma finančne poneverbe, ker so njegovega šoferja v času vodenja Generalne skupščine odkrili na madžarski meji s 750.000 evri gotovine.
Na sedmo mesto se je po drugem krogu uvrstila šefica Unesca Helen Clark iz Nove Zelandije, na osmo pa nekdanja izvršna direktorica Okvirne konvencije ZN o podnebnih spremembah Christiana Figueres iz Kostarike.
Na deveto mesto se je uvrstil Lukšić, na deseto zunanji minister Slovaške Miroslav Lajčak, na zadnje enajsto pa nekdanja vršilka dolžnosti premierke Moldavije Natalia Gherman, ki je prejela le tri glasove podpore, deset držav pa ji je kandidaturo odsvetovalo.
