Odbor je sprejel dopolnilo, po katerem bodo lahko ob nedeljah in dela prostih dneh poleg prodajaln do 200 kvadratnih metrov na bencinskih servisih, avtobusnih in železniških postajah in letališčih ter v bolnišnicah (kar predvideva že osnovni predlog zakona) odprte tudi prodajalne v pristaniščih, namenjenih za javni promet, in na mejnih prehodih ter tiste prodajalne velikosti do 200 kvadratnih metrov, v katerih bodo ob nedeljah in dela prostih dneh delali tisti, ki so kot samostojni podjetniki nosilci dejavnosti ali zakoniti zastopniki pravne osebe, ki opravlja trgovinsko dejavnost, ali prokuristi v teh osebah.
“Z amandmajem smo našli rešitev, ki je dobra za obe strani,” je dejal predstavnik predlagateljev novele Luka Mesec (Levica), in sicer bodo lahko delavci ob nedeljah prosti, obratovale pa bodo lahko manjše trgovine, v katerih bodo delali nosilci dejavnosti oz. zastopniki pravnih oseb sami. Hkrati rešitev ni ustavno sporna, je zatrdil, saj da ni neustavnih razlikovanj med trgovci.
Vlada predloga novele ne podpira. Kot je povedal državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Simon Zajc, je sedaj ključen zagon gospodarstva. Pozivi zaposlenih v trgovini so po njegovem mnenju razumljivi in upravičeni, je pa vprašanje, ali je zakon primerno mesto za reševanje problematike delovnega časa. Opozoril je tudi, da se sedanje zaprtje trgovin ob nedeljah (kot ukrep ob epidemiji) ni odrazilo v zmanjšanju števila zaposlenih tudi zaradi protikoronskih ukrepov, ki ohranjajo delovna mesta.
Predstavniki sindikatov v različnih trgovskih podjetjih so poudarili pomen prostih nedelj, da lahko čas preživljajo z družino in prijatelji. Izpostavili so, da je prodajalcev premalo, da so preobremenjeni, posledično je veliko bolniške odsotnosti. Generalni sekretar sindikata delavcev trgovine Ladi Rožič je poudaril, da pričakovanja, da bo prišlo do odpuščanj, ne vzdržijo. Prav tako je zavrnil podatke o padcu prodaje, saj da vključujejo tudi prodajo avtomobilov in goriv, trgovina z živili npr. pa da beleži rast.
Predsednica Trgovinske zbornice Slovenije (TZS) Mariča Lah je poudarila, da čas za omejevanje obratovanja trgovin ni primeren, saj da bi bilo treba napore usmeriti v zagon gospodarstva. Menila je, da bi morali obratovalni čas opredeliti v bipartitnem dialogu, v kolektivni pogodbi dejavnosti, ne v zakonu. Strinjala se je s predstavniki zaposlenih, da je delo v trgovini težko, je pa pri tem dodala, da lahko vsak svobodno izbira, v katerem poklicu bo delal. Glede kadrov je navedla, da je na zavodu za zaposlovanje največ brezposelnih ravno trgovcev.
V LMŠ so zadovoljni z usklajenim dopolnilom, je dejal Edvard Paulič (LMŠ), saj da rešuje dileme glede obstoja majhnih trgovcev in oskrbe v turističnih krajih. Ocenil je, da so potrošniki sprejeli dejstvo, da so trgovine trenutno ob nedeljah zaprte in da se bo potrošnja razporedila v ostale dni v tednu.
Meira Hot (SD) je izrazila zadovoljstvo, da se bo po 17 letih uresničila referendumska volja. Bistvo je zagotoviti delavcem pravico do nedeljskega počitka, je poudarila in dodala, da so z dopolnilom našli ravnotežje med to pravico delavcev ter uresničevanjem svobodne gospodarske pobude in zagotavljanjem ponudbe v turističnih krajih.
Tudi Franc Kramar (SAB) je poudaril, da so majhne trgovine pomembna ponudba kraja, mnoge ponujajo lokalne izdelke, zato je zadovoljen, da so se dogovorili za dopolnilo. Vlado je tudi pozval, naj odpravi odlok, ki trenutno prepoveduje odprtje večine trgovin ob nedeljah.
V SMC so proti predlogu novele. Ne drži, je dejal Gregor Perič (SMC), da ne bo posledic za proračun, kot trdijo vlagatelji. Pričakovati je namreč zmanjšanje števila delovnih mest, manj bi lahko bilo prilivov od prispevkov ter davka na dodano vrednost. Glede nakupovalnih navad je ocenil, da se bodo ljudje odločali za nakupovanje v sosednjih državah. Ocenil je, da bi bilo bolje, da bi se glede obratovalnega časa delodajalci in sidnikati dogovorili sami v okviru socialnega dialoga.
Branislav Rajić (SMC) je tudi spomnil, da je bila referendumska volja, da so trgovine odprte do 10 nedelj v letu, vprašal se je med drugim tudi, kako bo z delom študentov, ki so si z nedeljskim delom v trgovinah zagotavljali dohodke.
Franc Rosec (SDS) je dejal, da so za spoštovanje volje volilcev, so pa hkrati pričakovali, da bodo delodajalci in sindikati našli rešitev v socialnem dialogu. V SDS so skupaj s SMC vložili predlog dopolnila, po katerem bi bile med izjemami vse prodajalne do 200 kvadratnih metrov, in to brez omejitev glede tega, kdo lahko dela ob nedeljah. Odbor je predlog zavrnil in glede izjem, kot omenjeno, sprejel predlog Levice, LM, SD, SAB in Roberta Polnarja (DeSUS). SDS in SMC tudi nista bili uspešni s predlogom, da bi se zakon začel uporabljati s 1. januarjem 2021.
Polnar je pozdravil dejstvo, da se s predlagano novelo odmikajo od prakse, da se pri nas dela “na petek in svetek”, in to ne le nujne dejavnosti. Pri tem je izpostavil tudi neustreznost plač v trgovini. Glede tehtanja argumentov je dejal, da je treba pogledati, kako organizacije, ki pogajajo svoja stališča, same poslujejo – izpostavil je Gospodarsko zbornico Slovenije, ki da je v devetih letih zabeležila skupno 7,9 milijona evrov presežka odhodkov nad prihodki – in se vprašal o njihovi verodostojnosti.
Zakon bodo podprli tudi v NSi. Mihael Prevc (NSi) je dejal, da je skrajni čas, da uresničijo referendumsko voljo in da se trgovine ob nedeljah zapre. Strinjajo se tudi z amandmajem glede izjem, saj bo omogočil odprte trgovine v pristaniških terminalih in na mejnih prehodih, hkrati pa podpira podjetnike in rešuje zagato oskrbe v turističnih krajih. Žal jim je sicer, da v socialnem dialogu ni bilo dogovora.
