V SAB, Levici, LMŠ in SD so zahtevo za sklic nujne seje odbora vložili, ker z zaskrbljenostjo spremljajo medijsko poročanje o nastajanju osnutka sprememb zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS), ki ga v “tajnosti” in očitni naglici pripravlja vlada. Ta je sicer medtem osnutke treh medijskih zakonov prejšnji četrtek dala v javno razpravo, ki pa bi se morala po prvotnih napovedih končati v sredo, torej na dan seje.
Na ministrstvu so sicer že pred sejo napovedali, da bodo javno razpravo v skladu z dogovorom v koaliciji podaljšali. Da javno obravnavo podaljša na 60 dni in k sodelovanju pri pripravi zakonskih sprememb povabi široko strokovno in splošno javnost, je vlado s sprejetim sklepom pozval tudi odbor za kulturo. Sklep so poleg predlagateljev seje odbora podprli tudi poslanci SMC in DeSUS, proti so glasovali poslanci SDS in NSi. Na portalu e-demokracija, kjer je trojček zakonov objavljen, je že objavljeno, da bo javna obravnava do 5. septembra.
Prav tako so poslanci LMŠ, SD, Levice, SAB, SMC in DeSUS podprli tudi sklep, naj vlada pri nadaljnji pripravi medijske zakonodaje zagotovi spoštovanje položaja STA in javne RTVS kot javnega zavoda posebnega nacionalnega in kulturnega pomena ter s tem njuno institucionalno in programsko avtonomijo, uredniško neodvisnost ter zadostno financiranje. Tudi temu sklepu so poslanci SDS in NSi nasprotovali.
Po besedah ministra za kulturo Vaska Simonitija naj bi z novelo zakona o RTV pri razdeljevanju rtv-prispevka določili, da bi se tri odstotke zbranega prispevka v preteklem letu namenilo za Slovensko tiskovno agencijo (STA), pet odstotkov pa za uresničevanje javnega interesa na področju medijev.
STA bi po njegovem pojasnilu po predlogu novele zakona o STA dobila več denarja, spreminja se način imenovanja nadzornikov, sredstva za javno službo pa se bodo namesto iz državnega proračuna zagotavljala iz rtv-prispevka. Poleg tega so pripravili novelo zakona o medijih.
Predlogi niso pripravljeni na pamet, je zagotovil minister na koncu seje. Na očitke iz mednarodnih organizacij pa odgovarja, da tematike v Sloveniji ne poznajo dovolj dobro.
Generalni direktor RTV Igor Kadunc je bil nad besedili ogorčen. Zavzel se je za njihov umik, politika pa naj po njegovem pozivu predstavi pogled na usodo javnega servisa.
Kritičen je bil tudi direktor STA Bojan Veselinovič. Zloženka predlogov po njegovem mnenju vgrajuje konfliktnost v nastopanje medijskih ponudnikov na trgu. STA posluje pozitivno, uporabniki pa so zadovoljni z njenim servisom, je dejal.
Napovedanim spremembam niso naklonjeni niti v Društvu novinarjev Slovenije, reprezentativni sindikati RTV pa se niso strinjali, da se medijska krajina spreminja brez njihovega sodelovanja.
Medtem v Združenju novinarjev in publicistov napovedane spremembe pozdravljajo. Programski direktor Nova24TV Boris Tomašič pa je RTV pozval k racionalizaciji poslovanja. Cena produkcije je namreč v zadnjih letih padla, je dejal.
V razpravi poslancev je Nataša Sukič iz Levice menila, da predloga novel zakonov o RTV in o STA pomenita napad na oba medija, hkrati pa krepitev Nove24TV in Planeta TV. Z njo se je strinjala Lidija Divjak Mirnik iz LMŠ, ki je dejala, da je cilj prevzeti nadzor nad informacijami.
Po besedah Marka Bandellija iz SAB se pomen RTV kot javnega servisa zlasti pokaže v primerih, kot je bila denimo epidemija covida-19. Če bodo spremembe zakona o RTV sprejete, po njegovem možnost referenduma ni izključena.
V DeSUS si po besedah Jurija Lepa prizadevajo, da javni servis ostane javen, v podaljšanju javne razprave o besedilih pa bo čas za razčiščevanje spornih vprašanj.
Jožef Lenart iz SDS je zavrnil očitke, da bo RTV zaradi sprememb propadla. RTV po njegovem mnenju ne more propasti, a lahko bi delovala bolj racionalno, več trdega dela pa bi bilo potrebnega tudi za nepristransko poročanje.
RTV bo ostala javni zavod, ker komercialne televizije ne pokrivajo nekaterih vsebin, pa je dejala Tadeja Šuštar iz NSi. Po njenem je treba sicer opraviti razpravo o različnih stališčih.
