Beseda “avtofagija” izvira iz grških besed “avto”, kar pomeni “sam oz. sebe” in fagein, kar pomeni “jesti”. Tako avtofagija pomeni “jesti samega sebe”. Koncept avtofagije se je pojavil v 60. letih prejšnjega stoletja, ko so znanstveniki prvič opazovali, kako lahko celica uniči svoje lastne dele, ko jih obda z membrano in na ta način oblikuje nekakšen mešiček, ki ga potem pošlje v “reciklažo” v lizosom, kjer se razgradi.

Ta pojav je bilo zelo težko opazovati in preučevati, zato je bilo dotlej tudi zelo malo znanega o tem. Vse do odličnih eksperimentov Yoshinorija Ohsumija, ki je uporabil navaden pekovski kvas za identifikacijo genov, ki so potrebni za avtofagijo. Zatem je na tem primeru razjasnil mehanizem avtofagije v kvasovkah in pokazal, da podobni mehanizmi potekajo tudi v človeških celicah.

Ohsumijeva odkritja so vodila v nova razumevanja mehanizmov, kako celica reciklira svojo lastno vsebino. Odprle so se poti do razumevanja pomena avtofagije za številne fiziološke procese, na primer prilagoditev na pomanjkanje hrane ali pa odziv na infekcijo. Mutacije v genih za avtofagijo lahko povzročijo bolezni, procesi avtofagije pa so pomembni tudi v številnih bolezenskih stanjih, npr. pri raku ali nevroloških boleznih, so utemeljili na institutu ob današnji objavi letošnjega Nobelovega nagrajenca za medicino.

Ohsumi se je rodil leta 1945 v Fukuoki na Japonskem. Leta 1974 je doktoriral na univerzi v Tokiu, nato tri leta deloval na Rockefellerjevi univerzi v New Yorku, potem pa leta 1988 v Tokiu ustanovil lastno raziskovalno skupino. Od leta 2009 je tudi profesor na tokijskem Institutu za tehnologijo.

Nobelove nagrade podeljujejo od leta 1901 iz sklada, ki ga je ustanovil švedski industrialec in izumitelj dinamita Alfred Nobel. Dobitniki bodo nagrade, vredne po osem milijonov švedskih kron oz. 831.000 evrov, prejeli na slovesnosti 10. decembra, na obletnico Nobelove smrti.