Kategorija: Kolumne Sat, 21 Oct 2017 17:00:00 +0200 Še do včeraj sem bil prepričan, da je odličnost nekaj takšnega kot človeška vrednota. Logično namreč zveni sklepanje, da so ljudje, ki želijo biti odlični, tudi zavzeti za delo in učenje, potrpežljivi in vztrajni, hkrati pa neizmerno strastni pri piljenju svoje odličnosti. Odličnost naj bi spodbujala najboljše lastnosti, kar jih premore človek. Toda, ali je res tako? Če vprašate menedžerje, ki prisegajo na odličnost, jih dobro v človeku ne zanima dosti. Resnici na ljubo, tudi oni za druge kot ljudje niso posebno zanimivi. Takšen je pač sistem. Vodilne zanima samo, koliko je kdo uporaben, da bo sledil njihovim ciljem. Pri tem ni pomembno, v kakšnem družbenem sistemu se to dogaja. Kriteriji odličnosti so danes pomembno gorivo prodaje, tako kot so bile pred pol stoletja pomembne količine. Te so dandanes že ...