Zakon o odpravi posledic pozebe in snega v kmetijstvu konec lanskega aprila 2016, ki ga je parlament sprejel lani poleti, je za odpravo škode predvidel 3,5 milijona evrov iz proračunske rezerve za leto 2017. Pomoč v obliki odškodnin naj bi pripadala vsem lastnikom površin, večjih od enega hektarja, na katerih je na trajnih nasadih (v sadovnjakih in vinogradih) škoda višja kot znaša 60 odstotkov običajne letne pridelave sadja ali grozdja. Konec januarja je Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja potencialnim upravičencem za povrnitev škode v trajnih nasadih pričela pošiljati predtiskane obrazce. Šele na tej osnovi lahko vložijo zahtevke za dodelitev pomoči tako, da izpolnjene obrazce in zahtevane priloge agenciji vrnejo najkasneje do 2. marca. Rok, ki si ga je agencija določila za izdajo končnih odločb s konkretnimi zneski odškodnin, pa je kar šest mesecev. Kot pravi Andrej Rebernišek, direktor ptujskega Kmetijsko-gozdarskega zavoda (KGZ), je na širšem območju Ptuja, Ormoža, Slovenske Bistrice in Lenarta takih postopkov za povrnitev škode okoli 350. Vendar opozarja, da postopek traja predolgo, ker bi sadjarji in vinogradniki ta denar nujno potrebovali za delo in zaščito v nasadih že veliko prej. “Naše regijske komisije so na terenu zelo hitro, takoj lani spomladi, ocenile škodo. In te škode so v vinogradih in sadovnjakih več kot 60-odstotne. Ampak žalostno je, da je ta poravnava odškodnine tako pozno, ko pa vidimo, da so v Avstriji te postopke lani speljali v nekaj mesecih. Tako so si lahko z denarjem kmetje pomagali takrat, ko je bilo s poškodovanimi nasadi največ stroškov, pridelka pa skoraj nič. Pri nas bo od marca, ko bodo vložili zahtevke, lahko trajalo tudi še šest mesecev, da dobijo odločbe in denar. Kmetije bi že vsaj lani v jeseni potrebovale to pomoč ali vsaj letos spomladi, ko se pričnejo dela v nasadih, torej za tekočo proizvodnjo. A kljub vsemu je pomembno, da vsaj neka oblika pomoči pride, vedno je dobrodošla. Sistem je pač takšen, kot je,” obžal
