Na Škofije, obmejni kraj, ki ga je ta teden doletela čast, da so o njem poročali najprej v Dnevniku in še isti večer v Odmevih, sem se preselila pred štirimi leti in pol. Kdove, ali je to dovolj dolga doba, da sem si prislužila “domovinsko pravico” in lahko o sebi razmišljam kot o Škofjotki, ali imam še vedno status drugorazredne priseljenke. Kakor koli, na Škofijah sem se hitro začela počutiti doma, tudi zaradi odprtosti in pisanosti tukajšnjih prebivalcev.