Določilo uredbe o zagotavljanju informacij na živilih potrošnikom je danes začelo veljati po vsej EU. Potrošnik mora biti primerno informiran o sestavi živil, kar mu olajša prepoznavanje in izbor živil, ki podpirajo zdravje, poudarjajo na Inštitutu za nutricionistiko. Navajanje hranilne vrednosti živil je obvezno tudi v spletnih trgovinah.

Od leta 2014 je bila na področju označevanja živil zakonsko predpisana le minimalna velikost črk in obvezno poudarjeno označevanje alergenov. Prav tako je bilo doslej predpisano le, na kakšen način se podatki predstavljajo, odločitev o navajanju hranilne vrednosti živila na embalaži pa je bila prostovoljna.

Zakonodaja dopušča, da proizvajalci lahko hranilno vrednost izračunajo glede na sestavo živila in količino sestavin oz. jih povzamejo po literaturnih podatkih. Vendar pa bodo v primeru odstopanj od uradnih laboratorijskih analiz, ki bi jih ugotovili v primeru nadzora, kot veljavni šteli laboratorijski izsledki, proizvajalec pa bo odgovoren za točnost informacij na označbi živila.

V uredbi so že navedene tudi izjeme, ko hranilne vrednosti ni obvezno navajati, denimo obrtno proizvedena živila, ki jih proizvajalec majhnih količin proizvodov dobavlja neposredno končnemu potrošniku ali lokalnim maloprodajnim podjetjem.

Kmetijsko ministrstvo pa je sprejelo pravilnik, ki določa izjemo glede obveznega označevanja hranilne vrednosti za živila, proizvedena na kmetiji. Izjema velja za vsa živila, ki jih proizvajajo mikro družbe, ki imajo v povprečju do deset zaposlenih oseb v poslovnem letu.

Prav tako ni nujno potrebno, da nosilci živilske dejavnosti navedejo hranilno vrednost na osnovi analiznih izvidov in za vsako posamezno serijo živil posebej. Na tržišču lahko ostanejo tudi vsa živila, proizvedena pred 13. decembrom do poteka roka uporabnosti, tudi če bodo označena po starem.