Aleksander je bil živahen otrok. Njegova, žal pokojna mati, ga je klicala "moja iskrica". Bil je tudi trmast. Štiri leta star se je odpravil na sprehod z našim velikim ovčarjem. Peljal ga je na povodcu. Pes se je kmalu naveličal tega sprehoda in se obrnil proti domu. Domov sta prišla iz gozda tako, da je pes vlekel za seboj na trebuhu ležečega in vsega opraskanega Aleksandra, kajti Aleksander povodca ni izpustil iz rok. Peter Čeferin: "Aleksander (na fotografiji) je bil živahen otrok. Njegova, žal pokojna mati, ga je klicala moja iskrica."Osebni Arhiv Aleksander je od nekdaj zelo predan športu. Od malega je igral nogomet, pozneje se je intenzivno ukvarjal z malim nogometom, igral pa je tudi na velikih igriščih. Med drugim se je kot igralec udeležil vseh evropskih in svetovnih nogometnih prvenstev pravnikov. Vem, da je do nedavnega delal po tristo sklec na dan, še vedno pa se ukvarja s karatejem. Trenira s svojim japonskim učiteljem Takashijem Tokuhiso trikrat na teden. Je mojster karateja, nosilec črnega pasu, drugi Dan. Mislim, da je v zadnjih tridesetih letih spremljal vse pomembnejše nogometne tekme, bodisi neposredno, bodisi preko radia ali televizije. Mislil sem, da je nekoč zamudil nek finale svetovnega prvenstva. Bil je namreč v deževnem gozdu sredi indonezijskega dela Bornea, ko z njim ni bila mogoča nobena komunikacija. Ko se je vrnil, je povedal, da finala ni zamudil. Spremljal ga je preko radia na edinem stolu v koči tamkajšnjega plemenskega poglavarja. Peter Čeferin: "Aleksander je od malega igral nogomet. Kot igralec se je udeležil vseh evropskih in svetovnih nogometnih prvenstev pravnikov." Z Zlatkom Zahovičem v Rogozi leta 2014. Marko Pigac Je tudi avanturist. Dokler ni prevzel vodenja Nogometne zveze Slovenije, je šel vsako leto v Saharo. Z motorjem ali s terencem. V kočevskem pragozdu ima hišico, v katere bližini so pogosto tudi volkovi. Pa tudi kakšen medved gre mimo. Kot odvetnik se ukvarja predvsem z dvemi pravnimi področji. S kazenskim pravo