“Predsednik je očitno dal koncesije v zameno za meglene obljube, ki se niti ne približajo jasni in celoviti jedrski razorožitvi,” je menila voditeljica kongresnih demokratov Nancy Pelosi.
Celo vodja senatne večine, republikanec Mitch McConnell si ni upal povsem zacveteti v pozitivnem ozračju in je dejal, da gre za pomemben korak naprej in hkrati izrazil mnenje, da Severni Koreji ne gre zaupati.
“Izjava z vrha v Singapurju nima nobene definicije jedrske razorožitve, nobenega urnika, nobenih podrobnosti glede verifikacije. Kar je najhujše, je to, da so se ZDA v zameno za to odpovedale skupnim vojaškim vajam z Južno Korejo,” je menil predsednik sveta za mednarodne odnose Richard Haas. Tudi Haas je sicer zadovoljen, da so se ZDA vsaj začele pogovarjati s Severno Korejo in je nevarnost jedrske vojne vsaj odložena.
Bela hiša je sicer po vrhu pripravila seznam pozitivnih odzivov na vrh. Navaja čestitke McConnella in predsednika predstavniškega doma kongresa Paula Ryana, ki sta leta 2008 zelo nasprotovala zamislim o pogovorih med ZDA in Severno Korejo.
Seznam pohval se nadaljuje z množico republikanskih kongresnikov in senatorjev. “Ključni vrh se dogaja zaradi Trumpovega vodstva in neomajne odločenosti, da naredi svet varnejši,” je dejal senator iz Georgie Sony Perdue. Podobno so izjavljali tudi drugi republikanci, ki so si oddahnili, da lahko po dolgem času končno hvalijo svojega predsednika zaradi pobude, ki so jo pred leti zavračali kot izdajalsko.
Leta 2008 je namreč takratni predsedniški kandidat demokratov in kasnejši predsednik ZDA Barack Obama namignil, da bi se bilo morda pametno pogovarjati tudi z nasprotniki ZDA, kot so na primer voditelji Irana, Severne Koreje in podobnih “malopridnih” držav. Republikanski komentatorji, kot je sedaj Trumpov svetovalec za nacionalno varnost John Bolton, so takrat opozarjali, da gre za izdajo nacionalnih interesov, da se s kriminalci ne gre pogovarjati in podobno. Takšno je bilo takrat tudi stališče Trumpa, ki je bil kasneje še posebej jezen na mednarodni sporazum o iranskem jedrskem programu, čeprav je ta prinesel veliko večja zagotovila proti iranskemu jedrskemu programu, kot to, kar sta v Singapurju podpisala Trump in Kim.
Ameriška levica ostaja zvesta sama sebi in Trumpa ne kore kritizirati, da se pogovarja s Kimom, kar pomeni, da vsaj za zdaj ne bo jedrske vojne. Desničarji so popolnoma hinavski, saj so Obamo kritizirali že zaradi namiga, da bi se bilo morda pametno pogovarjati tudi s sovražniki, ko pa to počne Trump, si menda zasluži kar Nobelovo nagrado za mir.
V Singapurju se ni zgodilo nič posebnega, razen zgodovinskega rokovanja predsednikov ZDA in Severne Koreje. Kim Jong-un še vedno vodi največje koncentracijsko taborišče na svetu, kar je pred otoplitvijo odnosov trdil tudi Trump, ki je voditelja Severne Koreje imenoval za raketnega možiclja.
Kim je podpisal papir z zavezo za jedrsko razorožitev, ki pa ga z ničemer ne zavezuje. Trump se je v zameno za to odrekel skupnim vojaškim vajam Južne Koreje in ZDA, napovedal obisk Kima v Washingtonu in trdil, da ima odlične odnose z zelo nadarjenim voditeljem države, ki je prinesla okrog številne predsednike ZDA.
To kar je Trump v torek sklenil s Kimom sicer ni noben sporazum, ampak le začetek poti, ki obeta sporazum, če ne bo spet prišlo do užaljenosti na eni ali drugi strani.
Severna Koreja nima nobenega razloga, da zaupa Trumpu, ki se je doslej odpovedal pariškemu podnebnemu sporazumu, iranskemu jedrskemu sporazumu in sporazum o prosti trgovini v Tihem oceanu ter uvedel enostranske carine proti zavezniškim državam, zaradi česar je nedavno prišlo do poloma na vrhu skupine sedmih najrazvitejših držav sveta (G7).
“Zavračamo demokracije in zaveznike, kot se je to zgodilo na vrhu G7 v Quebecu. Zakaj se predsednik bolje počuti z avtoritativnimi figurami, ki jih človekove pravice niti najmanj ne zanimajo?”, je menil nekdanji veleposlanik ZDA pri ZN Bill Richardson, ki seveda meni, da bi bila vrnitev ostankov padlih Američanov v času korejske vojne zelo dobrodošla.
Še bolj kot politiki so zmedeni vojaki. Trump je dejal, da ne bo več skupnih vojaških vaj Južne Koreje in ZDA, ker so po njegovih besedah preveč provokativne. Za skoraj 30.000 ameriških vojakov v Južni Koreji je bila to velika novica, na katero jih ni nihče pripravil. Nobenega dvoma sicer ni, da so jo pozdravili v upanju, da se kmalu vrnejo domov.
Tiskovni predstavnik Pentagona Chris Sherwood se je hitro znašel in dejal, da ministrstvo za obrambo skupaj z zavezniki in partnerji nadaljuje sodelovanje z Belo hišo, čeprav ne ve, kaj se dogaja.
