“Ljudje morajo nemoteno praznovati božič, Miklavža ali veliko noč,” se je nedavno pridušal Rutte po nizozemskem radiu, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Povod za tovrstne izjave je odločitev ene od nizozemskih verig supermarketov, ki se je odločila, da bo namesto velikonočnih jajc oziroma pirhov prodajala “skrivna jajca”, in si tako prislužila bes zagovornikov tradicije, predvsem desničarskega populista Geerta Wildersa.

Slednjemu napovedujejo, da bo slavil na parlamentarnih volitvah prihodnji teden, a hkrati ostal brez možnosti za prevzem premierskega položaja. Rutte, ki velja za glavnega Wildersovega tekmeca, ob tem ni smel molčati.

Vsa zadeva je očitno šla predaleč, saj se je odzval celo običajno zelo vljuden radijski voditelj nizozemskega krščanskega radija EO Tijs van den Brink. “Potrebujete premor,” je svetoval premierju v oddaji v živo. “Pirhi? Ti niti niso zgolj krščanski simbol,” je dejal voditelj.

Vendar problem pirhov na Nizozemskem ni osamljen primer. Že decembra je za ostre odzive poskrbela ena od nizozemskih javnih televizij, ki je gledalcem zaželela vesele praznike in ne vesel božič. Odmevalo je tudi dejstvo, da v eni od amsterdamskih četrti niso javno postavili božičnega drevesa, kar je vznemirilo številne Nizozemce. Pravega razloga za nezadovoljstvo in delitve sicer ni bilo, saj je šlo zgolj za varčevalni ukrep.

A za varuhe nizozemske tradicije so vse to znaki tihe islamizacije države. In, kot je pokazala nedavna raziskava enega od nizozemskih inštitutov, tovrstne novice, pretirane ali ne, dejansko spodbujajo nelagodje med Nizozemci; kar 40 odstotkov jih namreč meni, da bo zaradi priseljevanja izgubljena njihova nacionalna identiteta. In začne se pri praznikih.

Nizozemska je več stoletij veljala za trdnjavo strpnosti in svobodomiselnosti. Živi in pusti živeti, je bila maksima, ki je veljala za Nizozemce. Danes je država globoko razdeljena.

Na eni strani so jezni, belopolti Nizozemci, na drugi jezni priseljenci. Čeprav se na prvi pogled zdi, da v državi nimajo posebnega vzroka za razdeljenost na dva pola. Ni bilo terorističnih napadov, ni bilo socialnih nemirov in tudi ne nenadnih težav z integracijo. Številni Nizozemci so zaskrbljeni, ker menijo, da je z upoštevanjem muslimanov omejena svoboda izražanja. Skrbi jih, da se bodo začeli napadi na istospolno usmerjene osebe in da bo prišlo do nadlegovanja žensk.

Temu oporeka profesor sociologije in strokovnjak za integracijo Jan-Willem Duyvendak, ki meni, da je nevarnost islamizacije čista neumnost. “Manj kot šest odstotkov prebivalcev je muslimanov. Ravno obratno. Muslimani postajo vedno bolj nizozemski,” je dejal za dpa.

Razgrete razprave hkrati vplivajo na mlade migrante na Nizozemskem, ki postajajo vedno bolj razočarani. Nedavna raziskava je pokazala, da se kar 40 odstotkov Nizozemcev turškega, maroškega ali surinamskega rodu ne počuti več kot doma. “To še posebej velja za dobro izobražene Maročane,” je povedala sociologinja iz Amsterdama Jacomijne Prins. “Pravijo: Vse smo storili prav, a še vedno ostajamo zgolj Maročani”.