Gospod Jazbec, menite, da je bil poskus udara povezan z vse večjo islamizacijo turške družbe? Da je del vojske reagiral kot branik sekularne države? Kar se je sinoči zgodilo, po moji oceni ni tipičen poskus državnega udara. Vojska kot državna institucija po mojem s tem nima nič. Bilo bi preveč enostavno sklepanje. Glede na to, kako hitro je bil ta poskus udara zatrt, kaže na to, da je šlo za majhno skupino znotraj vojske. Zato mislim, da tega ni bilo mogoče pričakovati. Presenetljivo pa je, da je ta skupina to lahko izpeljala samovoljno, ne da bi bil na to vojaški vrh pripravljen oziroma da bi to zaznal. Vendar to spet ni takšno presenečenje, ki bi lahko zamajalo takšno državo. Vprašanje, ki se na tej točki odpira, je, kaj lahko nihaj tega dogajanj povzroči na drugi strani. Kakšna bo reakcija oblasti, civilne družbe, mednarodne javnosti, soseščine, morda tudi Asadovega režima, za katerega turška politika ves čas vztraja, da se mora umakniti … To so vprašanja, ki pretresajo Turčijo, okolico in vplivajo na Evropo. Kaj torej pomenijo nočni dogodki in razplet za EU, ki išče v Turčiji partnerja pri reševanju posameznih vprašanj? Najpomembnejše je nedvomno begunska kriza, ki je za Evropo nerešljiva brez partnerstva s Turčijo. Natanko tako. V tej luči se vnovič kaže tehtnost dogovora s Turčijo v zvezi begunsko krizo. V minulih mesecih se je ta dogovor izkazal za učinkovitega v praksi. V tem smislu je toliko bolj pomembno, da gresta EU in Turčija naprej, da sodelujeta pri tem vprašanju in tudi pri ostalih vprašanjih v odnosu EU-Turčija. Še veliko vprašanj je namreč odprtih, nenazadnje tudi vizumsko vprašanje. Turška vlada še ni izpolnila vseh pogojev za reševanje tega, toda jasno je, da je to pot, po kateri je treba v odnosu nadaljevati. Druge poti ni. Turčija je demokratična država, v njej vlada demokratični režim. Ta vlada je bila izvoljena na demokratičnih volitvah, brez pripomb in dvomov v demokratičnost volitev. Pri je seveda treba upoštevati priporočila EU in komentar