Ustavno presojo drugega odstavka 25. člena zakona o zaščiti živali sta zahtevala Slovenska muslimanska skupnost in pripadnik islamske vere Edin Kumalić. Menita namreč, da je obredni zakol živali brez predhodnega omamljenja bistveni sestavni del islamske vere, s tem pa tudi svobode veroizpovedi in bogoslužnih interesov slovenskih muslimanov. Islam namreč predpisuje uživanje mesa živali, zaklanih na poseben način.

Vendar pa so ustavni sodniki opomnili, da ustava ne dovoljuje, da bi se živalim povzročalo trpljenje, ki se mu je mogoče brez večjih tehničnih težav in nesorazmernih stroškov izogniti. Opredelitev ustavno zapovedanega varstva živali pred mučenjem zajema tudi prizadevanja zakonodajalca, da prepreči, ublaži ali omili občutke bolečine, stresa in strahu, ki jih živalim povzroča človek.

Varstvo živali pred mučenjem je ustavna vrednota, s katerim se v praksi uveljavlja varstvo dobrobiti živali kot pomembna moralna zapoved. Država tako lahko prepove ravnanje, ki ni združljivo s temeljnimi pravili in moralnim okvirjem določene družbe, in hkrati ne poseže prekomerno v pravico do svobode vere.

Zakon ne prepoveduje le islamskih obrednih zakolov, pač pa vse zakole neomamljenih živali v klavnicah. Poleg tega je dostop do halal mesa muslimanom le otežen, ne pa onemogočen. Po trditvah Slovenske muslimanske skupnosti je tudi obredni zakol živali ob kurban bajramu mogoče naročiti v tujini, so med drugim zapisali ustavni sodniki.

Ustavno sodišče je odločitev sprejelo soglasno, šest sodnikov pa je temu dodalo še pritrdilno ločeno mnenje.