K mladim na ulici pristopajo ulični delavci Zavoda Bob, ki delujejo tudi v Mreži mlada ulica. Ulično delo izvajajo na več lokacijah, predvsem na javnih površinah Mestne občine Ljubljana, kjer se mladi tudi sicer zbirajo. Na Metelkovi se srečujejo predvsem s srednješolci in se z njimi pogovarjajo o šoli, o življenju in prihodnosti. “Nekateri mladi ta prostor dojemajo kot varen prostor, kjer se počutijo tudi bolj varne kot v svoji družini,” je za STA poudarila mladinska delavka Zavoda Bob Tina Spruk.
Z osnovnošolci pa se srečujejo v Kašlju, kjer so na željo mladih sodelovali pri pripravi nogometnega turnirja. “Gre predvsem za prvo generacijo priseljencev, ki je oddaljena od infrastrukture, ki jo mladim nudi Ljubljana. V tej družbi se ne čutijo čisto sprejete in iščejo nek prostor, kamor bodo pripadali,” je še opisala.
Aktivnosti pa izvajajo tudi v Savskem naselju, kjer se osredotočajo predvsem na teme zdravja in kariere. Letos so pomagali tudi pri postavitvi skupne klopi. O praksah uličnega dela so tudi letos razpravljali na Streetstivalu.
Med tokratnim valom epidemije koronavirusa so za zdaj ohranili del aktivnosti. Ugotavljajo namreč, da se mladi še vedno družijo na javnih površinah. Drugače je bilo v spomladanskem obdobju, ko so aktivnosti popolnoma prekinili. Z nekaterimi mladimi so ulični delavci sicer ohranjali stike prek družbenih omrežij, tako so jih lahko kontaktirali tudi med epidemijo.
Omejitve zaradi koronavirusa so zelo zaznamovale mlade
V pogovorih ugotavljajo, da so številne omejitve zelo zaznamovale mlade. “Razvojno so namreč v fazi, ko oblikujejo odnose z vrstniki, gradijo na svoji identiteti, se socializirajo in raziskujejo različne vloge. In to jim dajejo druženja na javnih površinah, ki so jim zdaj odvzeta,” je poudarila Tina Spruk. Selitev druženja in šole na splet po njenih besedah teh težav ne naslavlja.
Številni pa doma doživljajo tudi stike, zato iščejo izhod in prostor, kjer so lahko dejansko to, kar so, pravi Tina Spruk. Nekateri iščejo tudi alternative možnosti, kje prespati. Dijakinja, s katero se je srečala na Metelkovi, je denimo želela najeti lastno stanovanje.
Kot opažajo, se mladi umikajo iz organiziranih aktivnosti, povečal se je vandalizem. Pogosto preizkušajo meje, na primer nastavijo oviro na cesto ali pa namerno kršijo prepovedi zbiranja. Kot dodaja, na tak način sproščajo jezo in preizkušajo, koliko se jih sliši.
K poslabšanju razmer pa pripomore tudi povečanje alkoholizma med epidemijo. Kot je pojasnila, ljudje pogosto uporabijo alkohol kot način odklopa od službe, ko delajo od doma. A prav to povzroča tudi hujše napetosti doma, mladi pa imajo tudi manj možnosti za umik, ne morejo se zaupati šolski svetovalni delavki ali pa vrstnikom.
Pri tem pa ni nujno, da gre za eksplicitno nasilje, je poudarila izvajalka uličnih aktivnosti Mreže Mlada ulica Manneira Aja Solei. “Problematična je lahko že napetost,” je še poudarila. Že ta namreč prinaša psihično breme za vsakega. “Mladi pogosto to prenesejo nase, ker napetim in živčnim staršem ne znajo pomagati. Subtilne stvari so lahko zelo problematične,” je izpostavila.
Tako se veliko mladih v tem drugem valu umika na prosto, na ulicah se zbirajo tudi osnovnošolci, ki obiskujejo razredno stopnjo. Številne omejitve namreč doživljajo precej drugače kot starejši kolegi, saj še nimajo izoblikovane socialne mreže. Ta bi se pri njih vzpostavila z druženjem zunaj, pred blokom, je orisala.
Mladi, ki vstopajo na trg dela, z zapiranjem trgovin in gostiln izgubljajo prve možnosti zaposlitve
Pogosto je spregledana skupina tudi tistih mladih, ki so letos dokončali šolanje in vstopajo na trg dela. Marsikatera vrata so se zanje z omejevanjem dela gospodarskih dejavnosti zaprla. “Ni več kavarn, kjer bi zaslužili za najemnino. Zato se morajo vračati domov, k staršem, s tem pa jim je vzet tudi del samostojnosti,” je dejala Manneira Aja Solei. Ob tem pa je poudarila, da ni nujno, da se vračajo domov v urejene razmere.
Marsikomu je študentsko ali celo dijaško delo predstavljalo pomemben vir tudi finančne samostojnosti, nemalokrat pa so s tem zaslužkom tudi finančno razbremenili družino. “Z zapiranjem so lahko postali finančno breme družine, izgubili pa so tudi občutek, da pripomorejo k preživetju družine,” je poudarila sogovornica. Te stvari bodo po njenem mnenju imele precej bolj dolgoročne posledice, kot jih trenutno zmoremo predvideti.
Tudi morebitna vrnitev dijakov in študentov nazaj v mesto po koncu omejitev je lahko težavna, je opozorila. Ponovno si morajo poiskati namestitev, urediti življenje in ustvariti novo socialno mrežo, saj je prejšnja z vračanjem domov k staršem razpadla, je navedla.
Mladi se lahko v stiski obrnejo tudi na mladinski sektor. “V tem obdobju imamo vsi stiske, to nam je skupno,” je izpostavila.
Mladinske organizacije so mladim na voljo tudi v drugih krajih, ne le v Ljubljani, večinoma pa dela niso popolnoma preselili na splet in omogočajo individualne pogovore.
