Svet ljubljanskega onkološkega inštituta se je na današnji seji z ugotovitvami revizije, ki jo je opravila družba Valuta, zgolj seznanil. Štiblar Kisićeva je pojasnila, da je zakon o interventnih ukrepih za zagotovitev finančne stabilnosti javnih zdravstvenih zavodov izvedbo revizije naložil vsem prejemnikom sredstev. Dodala je, de je inštitut revizijsko poročilo že poslal ministrstvu za zdravje in sanacijskemu odboru.
Onkološki inštitut je sredstva prejel v enkratnem znesku v višini nekaj več kot tri milijone evrov. Od tega je okoli 1,3 milijona evrov namenil za pokritje zapadlih neporavnanih obveznosti iz naslova 20-odstotnega deleža amortizacije, ki jo je inštitut dolžan odvajati ministrstvu. Kot je dejala Štiblar Kisićeva, nekaj več kot 1,7 milijona evrov ostaja na računu inštituta za primer novih zapadlih neporavnanih obveznosti.
Revizija je po besedah Štiblar Kisićeve pokazala, da je onkološki inštitut pravilno izpolnil vlogo za pokrivanje presežkov odhodkov nad prihodki iz preteklih let na podlagi zakona o interventnih ukrepih za zagotovitev finančne stabilnosti javnih zdravstvenih zavodov. Prav tako je revizija potrdila, da je inštitut ob koncu leta 2016 izkazoval presežek odhodkov nad prihodki.
Predsednik sveta onkološkega inštituta Peter Požun je na seji spomnil, da je ministrstvo za zdravje potrdilo sanacijski program, ki ga je inštitut sprejel aprila. Potrdilo je tudi program dela in finančni načrt inštituta za leto 2018. Po njegovih besedah je tako inštitut prvi javni zdravstveni zavod s potrjenim sanacijskim programom.
Štiblar Kisićeva pa je poudarila, da onkološki inštitut že vse od leta 2011 posluje pozitivno in zmanjšuje izgubo iz preteklih let. Inštitut je imel akumuliran minus v višini 3,85 milijona evrov in se je zato znašel v sanaciji poslovanja ter prejel omenjenih nekaj več kot tri milijone evrov. Sicer finančni načrt inštituta za leto 2018 predvideva 116,8 milijona evrov prihodkov, kar je za 7,6 odstotka več od lanskoletne realizacije.
Na ljubljanskem onkološkem inštitutu v letošnjem letu načrtujejo tudi sedem odstotkov več primerov bolnišnične obravnave ter tri do pet odstotkov več operacij v primerjavi z lani.