Leta 2015 je schengenska meja EU padla samo v Sloveniji in Grčiji, je v zapisu na Facebooku navedel predsednik SDS Janez Janša. “Mesece vnaprej so Cerar, Židan in Erjavec vedeli, da prihaja migrantski val, pa niti sendvičev za policiste niso pripravili. Ograjo so začeli postavljati šele potem, ko migrantov ni bilo več, ker so jih zaustavili pogumni Makedonci. In potem, ko so našli podjetje blizu SMC, ki je ograjo dobavljalo,” je zapisal Janša.
Podobno se po njegovih navedbah dogaja tudi danes. “Posledica padca meja EU je nova uredba, ki sedaj zaostruje prehod meje za državljane držav članic EU. Mesece prej so Cerar, Židan in Erjavec vedeli, da bo uveljavljena 7. aprila 2017. In spet niti sendvičev niso pripravili,” je zapisal.
Leta 2017 so neobvladljivi zastoji spet nastali predvsem na meji med Hrvaško in Slovenijo, čeprav uredba velja za celotno EU. In spet ni nihče odgovoren, je opomnil Janša. Vrh slovenske policije je po njegovih navedbah “preveč zaposlen s ščitenjem banksterjev in preganjanjem opozicije, da bi sam v sklopu manevrskega prostora, ki ga daje uredba, ravnal razumno”.
Poslanec ZL Matej T. Vatovec je v odzivu na stališče koalicije, da je treba spoštovati uredbo in pravila, a jih je treba narediti bolj življenjska, za STA dejal, da bi bile stvari bolj realne, če ne bi v času od izbruha begunske krize tako slovenska vlada kot EU začeli s “paranoičnimi politikami”.
Spomnil je, da so v ZL že ob začetkih begunske krize opozarjali, da zapiranje meja in dodatna represija ne bosta prinesli nič dobrega. Po njihovem mnenju je minuli vikend nastala gneča na meji med Slovenijo in Hrvaško zaradi sistematičnega preverjanja potnikov dokaz, da bodo tudi prebivalci, ne glede na to, od kod so, začeli čutiti posledice takih politik.
“Zapiranje meja in poostrene kontrole delajo več sivih las državljanom in državljankam kot pa potencialnim teroristom,” je še dejal Vatovec in dodal, da bi morali na ravni EU najti druge rešitve v boju proti terorizmu, ker tudi poostrene kontrole na mejah niso nujno učinkovite.
Poslanka NSi Iva Dimic pa je za STA poudarila, da v NSi sicer podpirajo poostren nadzor, ker “vemo, kam je nenadzorovan prehod pripeljal celotno Evropo”, ob čemer je spomnila na teroristične napade. Vendar pa so kritični do vlade in ministrice za notranje zadeve Vesne Györkös Žnidar, ki so za uredbo vedeli že kakšen mesec in po mnenju NSi v tej smeri praktično niso ukrepali.
Dimičeva se tudi sprašuje, ali so zadostno kadrovsko in tehnično opremili zunanjo schengensko mejo. “V vso zgodbo smo šli malo nepripravljeni. Če smo vedeli, v kaj gremo, bi lahko tudi zaprosili za pomoč Frontexa vsaj pri zagonu izvajanja poostrenega nadzora izvajanja na zunanji schengenski meji,” je dejala in opozorila še na bližajoče se praznike, ko bodo mejni prehodi še bolj prometno obremenjeni.
Vodja poslanske skupine SMC Simona Kustec Lipicer je sicer po današnjem vrhu koalicije dejala, da se v koaliciji strinjajo, da je nadzor na meji potreben, a je treba poiskati mehkejše načine, kako ga izvajati v praksi, da bo nadzor izvedljiv in bo omogočil nemoten potek na mejnih prehodih.
To je v izjavi novinarjem potrdil tudi premier Miro Cerar, ki je še dodal, da si ne želijo dolgih čakalnih vrst na mejah, saj to pomeni škodo za gospodarstvo, pri ljudeh pa čakanje sproža veliko slabe volje. Pojasnil je, da bodo slovenski predstavniki na sestanku z Evropsko komisijo v Bruslju ponovili argumente in predloge, kako v okviru uredbe preprečiti dolge čakalne vrste in škodo, ki ob tem nastaja.
