Danska, Finska, Islandija, Norveška in Švedska so v skupnem pismu z datumom 9. september izrazile veliko zaskrbljenost, ker Budimpešta zavrača izvajanje dublinske uredbe, po kateri bi morala sprejeti nazaj vse tiste prosilce, ki so v EU prvič vstopili na Madžarskem.
Madžarska vlada Viktorja Orbana sicer zavrača tovrstno tolmačenje dublinskih pravil, saj da Madžarska ne more biti vstopna država EU za migrante, ampak da je to Grčija, v katero pa zaradi zaostrenih humanitarnih razmer in odločitve Evropskega sodišča za človekove pravice vračanje beguncev ni mogoče.
Uradna Budimpešta je maja ostalim članicam EU poslala tudi formalno sporočilo, da “ne more sprejemati nobenih transferjev po dublinski uredbi”. To pa po mnenju nordijskih držav predstavlja “nesprejemljivo kršitev evropske zakonodaje”, na kar bi se moral evropski komisar za migracije Dimitris Avramopulos takoj odzvati.
To je tako nov poziv h kaznovanju Madžarske zaradi upiranja določilom dublinski pravil; v začetku meseca je luksemburški zunanji minister Jean Asselborn pozval, da se Madžarski zaradi kršenja temeljnih demokratičnih vrednot in ravnanja z begunci kot živalmi začasno odvzamejo glasovalne pravice.
A Madžarska se ne da. Generalni sekretar vlade Janos Lazar je v odzivu na poziv nordijskih držav dejal, da bo Madžarska sprejela le tiste migrante, ki so v EU prvič dejansko vstopili preko Madžarske. Nordijske države pa se po njegovih besedah skušajo zgolj znebiti na deset tisoče migrantov. Poleg tega bi bilo nepošteno, če bi to morala storiti Madžarska, “namesto bogatih skandinavskih držav”, je poročala madžarska tiskovna agencija MTI.
Madžari so sicer maja tudi razjezili ostale članice z objavo zemljevida z okoli 900 območij, za katera odsvetujejo obisk zaradi velikega števila migrantov. Med njimi so tudi območja v Londonu, Parizu in Berlinu. Julija pa je Orban migrante označil za “strup za Evropo” in dejal, da njegova država ne želi in ne potrebuje niti enega samega migranta.
Madžarska bo 2. oktobra na referendumu odločala tudi glede porazdelitvene sheme prosilcev za azil med članicami, za kar so se članice EU dogovorile na vrhu. Volivce bodo vprašali, ali se strinjajo z obveznim preseljevanjem beguncev, ne da bi to odobrili nacionalni parlamenti.
