Vsi si močno želimo, da bi se pandemija koronavirusa čim prej končala, vendar se to še dolga leta ne bo zgodilo, če najbogatejše države svojih količin cepiv ne bodo delile s preostalim svetom, se strinjajo zdravstveni strokovnjaki.
Po podatkih Združenih narodov je do sredine februarja letos cepivo prejelo 191 milijonov ljudi po vsem svetu, vendar je več kot tri četrtine teh ljudi prebivalcev le 10 držav. Nasprotno pa v istem obdobju v približno 130 državah sveta, kjer skupno živi približno dve milijardi in pol ljudi, ni bil cepljen še nihče – niti ena oseba, piše portal ScienceAlert.
Strokovnjak za javno zdravje in profesor na univerzi Duke, Gavin Yamey, je še en v vrsti zaskrbljenih znanstvenikov in zdravstvenih delavcev, ki poziva bogate države, naj prenehajo “kopičiti” cepivo proti virusu covid-19 samo za svoje državljane.
V nedavnem komentarju, objavljenem v ugledni reviji Nature, je Yamey s primerom teorije iger pojasnil, zakaj je “nacionalizem cepiva” na koncu sebičen in samoporažen. Yamey meni, da bi se pandemija, če bi najbogatejše države na svetu še naprej kopičile cepivo, lahko zavlekla še nadaljnjih sedem let.
“V globalnem zdravju obstaja mantra, s katerim lahko izbruh pandemije kjerkoli na svetu povzroči izbruh povsod. Zato je v interesu vseh, da začnemo kot mednarodna skupnost deliti doze vsem, ker je to edina pot da bi zagotovili globalno oskrbo s cepivi,” je Yamey povedal za Nature.
Obstajajo različni načini, na katere je mogoče vsem zagotoviti enak dostop do cepiv proti covidu-19, hkrati pa vlagati in ustvarjati dobiček. Na primer, sklepanje sporazumov med proizvajalci in bogatimi državami bi lahko prispevalo k širitvi globalne ponudbe in omogočilo proizvodnjo cepiv drugje po svetu. “Narodi smo kot ladje v oceanu. Skupaj se namreč dvigujemo in spuščamo,” pravi Yamey.
Novi program globalnega pristopa do cepiv covid-19, Covax, vidi kot dober primer, ki nas lahko obdrži na površju v teh težkih časih. Program Covax Svetovne zdravstvene organizacije je glavni načrt za cepljenje ljudi v revnih in državah s srednjim dohodkom po vsem svetu. Njegov namen je do konca leta 2021 dostaviti najmanj dve milijardi odmerkov, da se pokrije 20 odstotkov najbolj ranljivih v 91 državah sveta, večinoma v Afriki, Aziji in Latinski Ameriki.
Doslej se je Covaxu pridružilo približno 190 držav, toda na koncu je veliko bogatih držav cepivo kupilo neposredno od dobaviteljev in ne prek skupine kupcev, kar pomeni, da je 16 odstotkov svetovnega prebivalstva kupilo več kot polovico vseh razpoložljivih odmerkov.
Sporazum med ministrstvom za zdravje in socialne zadeve ZDA (HHS) in podjetjem Pfizer / BioNtech je bil na primer zasnovan v korist ZDA in podjetja Pfizer, “in nikogar drugega,” je opozoril ameriški znanstvenik.
Pristop “najprej meni”
Ta pristop, ki ga Yarney in njegovi kolegi imenujejo “najprej meni”, je glavna grožnja doseganju kolektivne imunitete na globalni ravni. Na ta način je veliko ljudi že v ‘štartu’ obsojenih na bolezen in smrt zgolj zaradi tega, kje so se rodili, hkrati pa se virusu omogoči mutacija do te mere, da se ne bo več odzival na razpoložljiva cepiva.
“Ni nobenega načina, s katerim bi bogatejšim državam preprečili tako obnašanje, vendar bi Covax lahko vplival na način poslovanja, tako da bi tudi revnejše države od njih imele koristi in bi ustavili ‘plenjenje’,” menijo Yamey in njegovi sodelavci, ki so svoja stališča objavili v reviji BMJ Global Health.
Britanski znanstvenik meni, da bi morale bogatejše države cepivo čim prej deliti z revnejšimi.
Za vsakih devet odmerkov, ki jih dajo svojim državljanom, predlaga, da dajo en odmerek Covaxu. Priznava, da to nedvomno ni najboljša rešitev, vendar meni, da je takšna poteza dobra “kot del tega, kar je trenutno mogoče narediti”, in bi lahko ustavilo pojav prihodnjih različic koronavirusa in širjenje pandemije.
Tak pristop bi lahko svetu hkrati prihranil veliko denarja. Nedavna študija je pokazala, da bi lahko, če prebivalcev revnih držav v nekaj letih ne bodo cepili, svetovno gospodarstvo zaradi motenj v svetovnih oskrbovalnih verigah izgubilo kar 9 milijard ameriških dolarjev, bogate države pa bi nosile polovico teh stroškov.
Vzpostavitev osnovnih zdravstvenih sistemov, ki bodo izboljšali globalno oskrbo s cepivi, vplivajo na kvalitetnejšo usklajenost dobavne verige in oblikujejo vodilna načela, tako da koristi, ki bi jih morali imeti vsi državljani sveta, niso le prava stvar v etičnem ali ekonomskem smislu, temveč tudi najboljši način, da bomo končno zatrli širjenje pandemije povsod po svetu, je zaključil Yarney.
