Trocsanyi ni primerna izbira za komisarja za širitev
Na predstavitvi porazdelitve resorjev v torek je verjetno najbolj bodla v oči očitna nezmožnost novoizvoljene predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen, da bi uspešno branila dodelitev resorja za širitev Madžaru Trocsanyiju, ugotavljata analitika Corina Stratulat in Paul Butcher.
Če bi Trocsanyi res postal komisar, bi nadzor nad uresničevanjem načel vladavine prava in temeljnih vrednot na Zahodnem Balkanu prevzel bivši pravosodni minister Viktorja Orbana, ki je med drugim zagotovil zatočišče bivšemu makedonskemu premierju Nikoli Gruevskemu, obtoženemu korupcije, opozarjata.
To bi bilo po njunih besedah “grozno sporočilo regiji”, s katerim EU tudi tvega, da izpade hinavska. Trocsanyija po mnenju analitikov nedvomno čaka težko zaslišanje v Evropskem parlamentu, kjer se bo moral, če želi postati komisar, braniti bolje, kot ga je v torek branila njegova predvidena šefinja.
Analitika izpostavljata tudi pogosto predpostavko, da komisarji iz problematičnih držav običajno dobijo nepomembne resorje, kar bi v tem primeru pomenilo, da nova komisija postavlja širitev na stranski tir, kar pa tudi ne more biti spodbudno sporočilo za regijo.
Madžar je poleg Poljaka Janusza Wojciechowskega in Romunke Rovane Plumb med najšibkejšimi členi ekipe von der Leynove. V Bruslju je neuradno slišati ocene, da bo zaslišanje v parlamentu težko preživel. Omenja se tudi možnost, da bi morala predsednica zamenjati resor in da bi lahko na koncu to področje morda namenila Sloveniji, Madžarska pa bi prevzela krizno upravljanje.
V minulih tednih sta se tako Slovenija kot Madžarska neuradno omenjali v povezavi s resorjema za širitev in humanitarno pomoč. Področje kriznega upravljanja, ki vključuje humanitarno pomoč, je von der Leynova na koncu poverila slovenskemu komisarskemu kandidatu Janezu Lenarčiču, širitev pa Madžaru.
Naziv resorja “za zaščito našega načina življenja” in druge nebuloze
Obrvi dviga tudi naziv resorja “za zaščito našega načina življenja”, ki ga je von der Leynova poverila Grku Margaritisu Schinasu, dosedanjemu glavnemu govorcu komisije in bivšemu evropskemu poslancu. Ta naziv je v najboljšem primeru zaskrbljujoč, v najslabšem pa izjemno moteč, saj zveni kot geslo iz političnega programa desničarske stranke, meni analitik Alberto-Horst Neidhardt.
“Eno je spodbujati evropske vrednote z zagotavljanjem bolj vključujočih družb, drugo pa je namigovati, da migranti ogrožajo te vrednote,” je še izpostavil analitik.
Kritični so tudi do komuniciranja von der Leynove. Nazivi resorjev niso jasni in bodoča predsednica je imela težave pri pojasnjevanju, kaj bo ta resor, ki naj bi bil povezan v glavnem z migracijami, dejansko pokrival. “To ni najboljši začetek, ko gre za komunikacijska prizadevanja nove komisije in približevanje državljanom,” menijo.
Pametna izbira glede vladavine prava
Pozdravljajo pa odločitev za razdelitev pristojnosti za varovanje vladavine prava med Vero Jourovo in Didierja Reyndersa. Imenovanje Čehinje in liberalke Jourove za podpredsednico za vrednote in transparentnost je bilo strateško pametno, saj kaže, da želi von der Leynova svež začetek in konstruktiven dialog z Madžarsko in Poljsko, ne konfrontacije, analizira Sophie Pornschlegel.
Pozitivno o resorju za demokracijo
Imenovanje podpredsednice za demokracijo – vloga je zaupana Hrvatici Dubravki Šuica – je spodbudno znamenje, da jemlje von der Leynova konferenco o prihodnosti Evrope resno, ocenjujeta Stratulatova in Butcher.
Povezava demokracije z demografijo je po njunem mnenju pogumna, a terja boljšo utemeljitev, kot jo je bilo mogoče slišati v torek. V teoriji von der Leynove, da je usihanje vere v demokracijo posledica demografskih sprememb, je morda nekaj resnice, a ne pojasnjuje celotne slike, sta še opozorila.
