"Prvič so me po polovici hoje na koroškem hribovskem izzivu K24, in sicer z Grohota pod Raduho, odpeljali domov v Črno, od koder me je rešilni avto prepeljal v Slovenj Gradec. V bolnico. Tam sem dobil štiri litre infuzije in ostal na opazovanju zaradi dehidracije. Poti sem se namreč lotil v vročini, pri 34 stopinjah," razlaga 40-letni Tomaž Kristavčnik iz Črne na Koroškem, ko opisuje svojo prvo in edino ponesrečeno odpravo na največji koroški gorski podvig, znan kot K24. Poglejte si tudi fotogalerijo zgoraj. Ta izziv od gornikov zahteva, da najpozneje v 24 urah osvojijo pet koroških vrhov - Uršljo goro, Smrekovec, Raduho, Olševo in za nameček še najvišjo, Peco. Kdor pozna "zagrizenega" tekača in pohodnika Kristavčnika oziroma Kristija, kot se ga je oprijel vzdevek v Črni, bi danes le stežka verjel, da je pred leti pri premagovanju vrhov na domačem terenu omagal. Minuli konec tedna se je namreč pretolkel skozi eno najtežjih in najbolj selektivnih ultramaratonskih tekmovalnih preizkušenj v Evropi. Sodeloval je na francoskem Ultra trail Mont Blancu, za običajno dojemanje človeškega napora in zmogljivosti nepredstavljivi 170-kilometrski turi, za katero je potreboval dobrih 36 ur, premagal deset tisoč metrov višinske razlike, predvsem pa ne le premagal, temveč presegel samega sebe. V tretje ne le rado, ampak tudi hitro Prav za to tudi gre pri naporih, ki terjajo zagnanost, zbranost in pri katerih je nagrada ob osvojenih ciljih predvsem v doživljanju prekrasnih razgledov s planin v doline. Gre za premagovanje sebe, preizkušanje lastnih mej, ne le v fizičnem smislu kondicijske pripravljenosti, ampak predvsem in tudi za psihično pripravljenost, za neizprosno sledenje cilju in izpolnjevanje zadanega. K24, v primerjavi z ekstremnimi seveda ni najbolj zahtevna možna ekspedicija, rezervirana le za ultramaratonce, je pa nedvomno težak podvig. Kristavčnik jo je prehodil trikrat doslej in obljublja, da še ni rekel zadnje. V letu 2012 je približno 90 kilometrov dolgo koroško pot