V mestni občini Slovenj Gradec poteka označitev nepremičnih kulturnih spomenikov. Projekt je pripravil Koroški pokrajinski muzej (KPM), ki ima na tem področju že izkušnje, saj so pred dvema letoma označevali nepremične kulturne spomenike na območju občine Radlje ob Dravi. Po pravilniku o označevanju nepremičnih kulturnih spomenikov mora biti vsak spomenik zaradi boljše prepoznavnosti označen z oznako spomenika, spomenike lokalnega pomena je treba označiti ob prvi večji prenovi oziroma najpozneje do konca leta 2021, medtem ko se je rok za označitev spomenikov državnega pomena s tablo iztekel konec lanskega leta. V Slovenj Gradcu, kjer je 136 spomenikov lokalnega pomena, jih bodo označili fazno. Kot je povedala direktorica KPM Brigita Rajšter, bodo letos v okviru prve faze označili kulturne spomenike v mestnem jedru. Skupno gre za 36 spomenikov, preostale do vključno leta 2019. Slovenjgraška mestna občina je za prvo fazo projekta iz letošnjega proračuna prispevala pet tisoč evrov. Svetnika Bojana Navodnika je med drugim zanimalo, zakaj v dokumentu (letos sprejetem odloku o razglasitvi kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju mestne občine) ni vneseno grobišče Žančani, kjer naj bi bilo pokopanih od dva do pet tisoč ljudi. Župan Andrej Čas je dejal, da bodo preverili, ali to drži, je pa pobuda na strani svetnikov. Boris Raj je predlagal, da spomenike dodatno opremijo tudi s pisavo za slepe in slabovidne. Na območju mestne občine so sicer tudi trije spomeniki državnega pomena, to so razvaline gradu Vodriž, Paučkove partizanske bolnišnice in cerkev svetega Duha. KPM je na pristojno ministrstvo že podal vlogo, da financirajo označitev teh treh spomenikov, kar jih bo veljalo okoli pet tisoč evrov.Koroška