Izsledki ameriških in britanskih znanstvenikov kažejo na obnavljanje ozonske plasti

Ozonska luknja bo izginila do leta 2060

Velikanska luknja v ozonski plasti nad Antarktiko se zmanjšuje, pravijo znanstveniki. Od leta 2000 naj bi se področje poškodovanje plasti ozona zmanjšalo kar za 4 milijona kvadratnih kilometrov kar ustreza 200-tim površinam Slovenije.

Spodbudne novice prihajajo 30 let po prepovedi uporabe t.i. kemikalij CFC (kloro-fluoro-ogljiki), ki so bile glavni krivec za razpad ozonske plasti, ki Zemljo sicer ščiti pred nevarnim UV sevanjem.

Poleg CFC-jev ozonsko plast poškodujejo tudi vulkanski izbruhi.

CFC-je so nekoč uporabljali v razpršilih (kot je lah za lase) in v hladilnih sistemih. V ozračju se zadržujejo tudi do 50 let, kar pomeni, da ozonska luknja ne bo popolnoma zaceljena vsaj do 2060. V ozračje se namreč še vedno izločajo CFC-ji iz starih hladilnikov, zavrženih na neurejenih odlagališčih.

Znanstveniki pravijo, da smo imeli srečo, da se je največja ozonska luknja pojavila nad Antarktiko, kjer ni veliko življenja. Tam so sicer opazili spremembe v morskem živežu zaradi močnejšega UV sevanja, a posledice so veliko manj uničevalne, kot če bi bila ozonska plast poškodovana v toplejših, bolj poseljenih širinah.