Predsednika sta se v skupni izjavi, ki sta jo predstavila na današnji skupni novinarski konferenci, zavzela za nadaljnjo krepitev dialoga in najširše možne razprave o skupni prihodnosti EU, za izboljšanje delovanja institucij in procesa odločanja v EU, pa tudi za krepitev varnosti tako v okviru zveze Nato kot EU. Opozorila pa sta tudi na potrebo po izboljšanju komunikacije s tistimi evropskimi državljani, ki morda izgubljajo zaupanje v EU.
Priznala sta, da razlike v pogledih na skupno evropsko prihodnost sicer obstajajo, a predvsem zaradi različnih “objektivnih okoliščin”. “Si pa skupaj prizadevamo, da bi dosegli gospodarsko razvitost zahodnih držav, podpiramo temeljne vrednote in svoboščine, prost pretok ljudi, blaga, kapitala in storitev in predvsem bolj vključujočo Evropo,” je poudaril Duda.
Izrekel se je proti oblikovanju “nekih klubov”, EU bi se namreč po njegovem morala razvijati v smeri, da bi bila vključujoča za vse. Vendar pa je koncept “Evrope več hitrosti” realnost, ki se že kaže v območju evra, kjer ene države so članice, druge ne, ter v schengenskem območju, v katerem prav tako niso vse članice EU. To predvideva že temeljna lizbonska pogodba, zato tudi rimska izjava, sprejeta na vrhu v Rimu minuli konec tedna, za Poljsko ni bila sporna, je pojasnil Duda.
Pahor je na tej točki opozoril, da sam sodi “med tiste, ki bi radi imeli večjo hitrost razvoja in poglobitve EU”, a da razume tudi tiste, ki v to dvomijo ali temu nasprotujejo. “A če bi se znašli v položaju, ko zaradi odsotnosti konsenza ne bi mogli ukrepati v smeri večje poglobitve med vsemi 27 članicami EU, kar je naš nacionalni interes, potem mislim, da je v istem smislu nacionalni interes Slovenije, da je v primeru več hitrosti razvoja EU v prvi hitrosti,” je odgovoril Pahor na novinarsko vprašanje.
Kljub tovrstnim razlikam pa sta poudarila, da je “v vzajemnem nacionalnem interesu Slovenije in Poljske, da se odnosi še bolj poglobijo in da so še bolj intenzivni”. “To je v dvostransko in evropsko korist,” je povedal Pahor drugi dan uradnega obiska poljskega predsednika v Sloveniji.
V nedeljo sta se Pahor in Duda sestala s predsedujočim predsedstvu Bosne in Hercegovine Mladenom Ivanićem in se posvetila razmeram na Zahodnem Balkanu. Poljski predsednik pa je slovenskemu gostitelju opisal tudi poljske poglede na dogajanje v vzhodni soseščini, zlasti v Ukrajini, pa tudi v Belorusiji, je še povedal Pahor.
Na novinarsko vprašanje sta se dotaknila tudi arbitraže o meji med Slovenijo in Hrvaško, pri čemer je Pahor izpostavil, da Slovenija ne pričakuje, da bi se države postavljale na stran bodisi Slovenije bodisi Hrvaške, ampak da bi podprle mednarodno pravo in izvajanje odločitev mednarodnih sodišč. Duda pa je na drugi strani dejal, da se Poljska ne namerava vmešavati v to zadevo, da pa podpira vsakršno rešitev, ki bi jo podprli obe državi.
Pahor je sicer spomnil še, da je Poljska v času sklenitve podprla arbitražni sporazum in pozdravila arbitražo kot način reševanja spornih vprašanj v regiji.
Duda je v luči ukrajinske krize izrazil zadovoljstvo, da bodo slovenski in poljski vojaki sodelovali v skupni enoti v Latviji, izrazil pa je tudi pričakovanje, da bodo slovenski vojaki sodelovali tudi pri oblikovanju večnacionalnega poveljstva, ki naj bi bilo na Poljskem.
Govorila sta tudi o migrantski krizi in se po besedah Dude strinjala, da je sodelovanje med članicami EU nujno, predvsem pri varovanju zunanjih meja. Enako se je zavzel za učinkovito delovanje schengenskega sistema, Duda je pri tem izrazil pričakovanje, da bo kmalu prišlo do širitve tega območja. Prosto pretok ljudi je za Poljsko zelo pomemben, je poudaril.
Beseda je tekla tudi o gospodarskem sodelovanju. Pahor je izpostavil, da je Poljska z 1,5 milijarde evrov skupne menjave sedma najpomembnejša zunanjetrgovinska partnerica Slovenije.
Duda je ob tem Pahorja povabil tudi na “vrh treh morij”, ki ga bo Poljska junija gostila v Wroclavu in naj bi bil namenjen krepitvi gospodarskega sodelovanja regije med Baltikom, Jadranom in Črnim morjem. Slovenija je s svojo Luko koper zelo pomemben del te vizije, ki naj bi prinesla “globalno regijo”, privlačno za gospodarstvo in turizem, je povedal poljski predsednik. V ta namen naj bi spodbujali predvsem izboljšavo železniških povezav in mreže avtocestnih povezav, Duda pa pričakuje, da bodo prve pogodbe podpisane že na tem vrhu.
Duda se je na novinarski konferenci s Pahorjem tudi obširno zahvaljeval za gostoljubje, tudi poljskih navijačev, ki so minuli konec obiskali smučarske polete v Planici. Tudi dobra sprejetost Poljakov v Sloveniji kaže na odlične odnose med državama, je poudaril.
Po pogovorih s Pahorjem se je poljski predsednik ločeno srečal še s premierjem Mirom Cerarjem in predsednikom državnega zbora Milanom Brglezom. Kot so sporočili iz premierjevega kabineta in državnega zbora so v pogovorih vsi trije prav tako pohvalili dobre odnose in gospodarsko sodelovanje med državama, govorili pa so tudi o prihodnosti EU in pomenu evropske perspektive za stabilizacijo Zahodnega Balkana in drugih temah, o katerih je Duda govoril tudi s Pahorjem.
Cerar se je zahvalil tudi za poljsko pismo podpore za izgradnjo drugega tira železniške proge med Koprom in Divačo in izpostavil pomen krepitve sodelovanje med Luko Koper in poljskimi logističnimi podjetji, so še sporočili iz premierjevega kabineta.
