Kot je v dopisu predsedniku DZ Mateju Toninu zapisal Pahor, je na osnovi posvetovanj z vodji poslanskih skupin ugotovil, da nihče ne uživa potrebne podpore za izvolitev za predsednika vlade.
Nato je kandidaturo ponudil Janezu Janši, predsedniku SDS, ki je na nedavnih predčasnih parlamentarnih volitvah osvojila največ poslanskih sedežev. A mu je Janša pisno pojasnil, zakaj ne daje soglasja h kandidaturi, je v dopisu spomnil Pahor. Tudi predsednik drugouvrščene LMŠ Marjan Šarec je predsednika republike seznanil, da nima zagotovljene potrebne večine za izvolitev za predsednika vlade.
Pahor tako ugotavlja, da do danes, ko se izteka 30 dnevni rok za predlaganje mandatarja v prvem krogu, nihče ne uživa potrebne podpore za izvolitev za predsednika vlade. Zato Tonina prosi, da se državni zbor s tem seznani na seji.
To bo DZ predvidoma storil v petek, nato pa bo začel teči drugi krog iskanja mandatarskega kandidata, v katerem lahko poleg predsednika republike kandidata v roku 14 dni predlagajo tudi poslanske skupine ali skupina najmanj desetih poslancev.
Medtem se bodo nadaljevali pogovori peterice strank pod okriljem predsednika LMŠ. Šarec se bo s predsedniki SD, SMC, SAB in DeSUS srečal predvidoma v torek, njihov cilj pa je, kot so v petek pojasnili v LMŠ, oblikovanje koalicije z več kot 46 poslanskimi glasovi podpore. K sodelovanju bodo najverjetneje povabili Levico, s katero se je Šarec v preteklih tednih že pogovarjal o sodelovanju, in sicer predvsem o projektnem.
V Levici so se pripravljeni pogovarjati o koalicijskem sodelovanju z LMŠ. Pričakujejo, da bodo pogajanja potekala pod enakimi pogoji, kot so veljali za NSi. Vztrajajo pri svojih predvolilnih ciljih in pričakujejo, da bo plod pogajanj koalicijska pogodba, ki jim bo vsaj delno sledila. Levica, ki v petek še ni dobila vabila na pogovore, sedaj pričakuje resna pogajanja, s peterico strank pa so se pripravljeni pogovarjati tudi o projektnem partnerstvu.
Prav tako pa se mandatarstvu ni dokončno odpovedal Janša. V pismu Pahorju, v katerem mu je sporočil, da zaenkrat ne obstaja potrebna večina za stabilno vlado, je namreč zapisal, da obstaja možnost, da se takšna večina oblikuje v naslednjih tednih. Komunikacija s strankami je namreč po njegovih navedbah pokazala pripravljenost za preseganje razlik med programsko različnimi strankami.
V katerih programsko različnih strankah so izrazili pripravljenost za sodelovanje v njegovi vladi, ni razkril, prav tako pogovorov s SDS niso potrdili v nobeni od strank z levega političnega pola. Tako je znano le, da se je Janša nekajkrat sestal s predstavniki NSi, ki jim je tudi poslal osnutek koalicijske pogodbe, in s predstavniki SNS, s katerimi so po besedah predsednika SNS Zmaga Jelinčiča Plemenitega za sodelovanje v koaliciji že dlje časa dogovorjeni.
