Ko se je pred dvema mesecema začelo ugibati, kdo bil lahko bil protikandidat Borutu Pahorju na letošnjih predsedniških volitvah, so me iz enega od časopisov vprašali za mnenje, ali sedanji predsednik lahko izgubi volitve. Odgovoril sem, da lahko, vendar le v prvem krogu. Pod pogojem, da bi na levici in desnici znali najti vsak po enega odličnega kandidata. V tem primeru bi desni volilci glasovali za svojega, levi pa bi se razdelili med Pahorja in kandidata levice. V tej konstelaciji bi se lahko zgodilo, da Pahor tudi izgubi. Ne more pa izgubiti v drugem krogu. Če bo imel desnega protikandidata, bo zmagal z levimi glasovi (teh je še zmeraj malenkost več od desnih), če bo imel levega, pa ga bo z delom levice podprla še desnica. Pahor se te kombinatorike ves čas zaveda in v skladu z njo tudi igra svojo igro. Ker ima v primeru soočenja z desnim kandidatom glasove na levici zagotovljene, ves čas išče načine sožitja z desnico. Aktualni primer je imenovanje novih ustavnih sodnikov, je pa bila ta strategija na delu že pred petimi leti, ko se je spopadel z Danilom Türkom. Takrat je Pahor (po mojem mnenju brezvestno) iz naftalina privlekel strice iz ozadja in se učinkovito pozicioniral kot zaveznik desnice. Robert Balen Bogdan Biščak Moj dva meseca star odgovor pa že ni več aktualen, saj več ali manj vemo, da ne levica ne desnica odličnih kandidatov ne bosta proizvedli. SDS bo, kot kaže, v tekmo poslala drugokategornika (to so tako ali tako vsi razen Janeza Janše), Ljudmila Novak pa bi postala odlična kandidatka le, če bi jo podprla SDS (kar se seveda ne bo zgodilo). Muke, ki jih z iskanjem kandidatov mučijo v SMC, SD in Desus, tudi jasno kažejo, da presežka tam ne bo. In ko tako razmišljam, kakšna orožja Pahorjevi protikandidati sploh imajo na voljo, se včasih spomnim na Kocino. Kocina je lik iz Kmeclovih S prijatelji pod macesni. Je en tak vesel in dobrodušen možakar, ki s Kmeclom pohajkuje po naših gorah. Rad kriči in razgraja in nasploh moti gorsko tišino. Ko mu
