Predsednik republike Borut Pahor je v nagovoru poudaril pomen enotnosti v procesu osamosvajanja. Lepota tega procesa je bila po njegovem mnenju v tem, da je ljudi vključeval in ne izključeval. Pahor je spomnil, da se je ideja o samostojni Republiki Sloveniji začela v ozkem krogu političnih oporečnikov in se nato počasi širila med posameznike, ki so znali pogledati čez horizont dnevne politike. “Proces slovenske pomladi je dosegel svoj prvi vrhunec z demokratičnimi volitvami, nato s prisego Demosove vlade in njenim programom. Cilj tega programa je bila ustanovitev lastne države. Če bi to bil cilj le enega dela slovenske javnosti, je vprašanje, ali in kdaj bi prišlo do njegove uresničitve,” je dejal Pahor in poudaril, da je bila prav v tem sijajna razsežnost tega procesa. Tisti, ki so videli naprej, v prihodnost, so po njegovem mnenju znali pritegniti tudi one, ki so na začetku to misel zavračali ali vanjo dvomili. Spomnil je, da lahko o narodovi enotnosti govorimo tudi v času desetdnevne osamosvojitvene vojne, saj smo tedaj enotno ubranili samostojnost naše države, nazadnje pa je Slovenija 22. maja 1992 postala članica Organizacije združenih narodov. To je po Pahorjevem prepričanju praznik vseh generacij. “Kadarkoli kasneje ni nobenega razloga za to, da bi razlike v pogledih na potek dogodkov tistega časa omajale to posebno mesto procesa osamosvojitve v našem zgodovinskem spominu,” je odločen predsednik. Zato je vse pozval, da s svojimi ravnanji in izjavami ne storijo ničesar, s čimer bi mladim ljudem odvzeli ponosni pogled na njihove korenine. Ministrica za obrambo Andreja Katič je v nagovoru poudarila, da sta bila oblikovanje učnih centrov na Igu in v Pekrah ter s tem gradnja slovenskega sistema za usposabljanje in izobraževanje nabornikov gotovo prelomna za nastanek in razvoj lastnih vojaških sil, ki pomenijo enega temeljev suverene in samostojne države. “Zavedam se, da so bili izzivi, kot so zagotovitev materialnih razmer, kadrovanje, priprave učnih programov in
