Dejal je tudi, da delo še ni končano. “Čaka nas še veliko pogovorov, zaupanja in vere v ta skupni napor, da bomo enkrat končno rekli, da so vsi naši mrtvi pokopani in da uživajo mir,” meni Pahor.
Na željo civilnih združenj, ki zastopajo svojce žrtev, so na prostoru pred Barbara rovom v Hudi Jami pri Laškem pripravili žalno slovesnost z verskim obredom, ki običajno poteka na domu pokojnika ali pri mrliški vežici na pokopališču. Ob tej priložnosti je celjski škof Stanislav Lipovšek povedal, da danes želimo narediti pomemben korak na poti sprave in urejanja našega odnosa do žrtev medvojnih in povojnih pobojev.
Ocenil je, da gre za spravo z našo preteklostjo, saj ne moremo graditi varne in srečne sedanjosti ter prihodnosti, ne da bi poskrbeli za resnično spravo s preteklostjo. “Sprava je mogoča le tedaj, če smo pripravljeni odpuščati, priznati resnico, pa če je še tako boleča, težka in obremenjujoča. Samo resnica osvobaja”, je prepričan Lipovšek, ki je dodal, da množica kosti v Hudi Jami pretrese v dno duše.
Posmrtne ostanke iz kostnice v Barbara rovu bodo 27. oktobra pokopali v Spominskem parku Dobrava pri Mariboru. Pogrebne slovesnosti se bodo med drugim udeležili predsednik Pahor in predstavniki Cerkve.
Izvedba izkopa, prenosa in pokopa vseh posmrtnih ostankov 3000 žrtev je sicer predvidena v 17 mesecih od začetka in naj bi bila zaključena do konca prihodnjega leta. Kot so navedli v kabinetu predsednika republike, se bo s tem zaključilo aktivno urejanje zelo občutljivega področja slovenske zgodovine. Tako bo po njihovih navedbah izpolnjena odgovornost države, ki je dolžna poskrbeti za civilizacijski pokop žrtev vojne in povojnih pobojev. S številnimi koraki na poti do tega cilja je bil prav v zadnjih letih dosežen velik napredek.
Pripravo potrebnih pravnih podlag in dokumentov, ki so omogočili začetek dokončne ureditve vojnega grobišča Barbara rov v Hudi Jami ter zagotovili primeren, dostojen in spoštljiv pokop žrtev, je vodilo ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Pri tem so sodelovali in se usklajevali strokovnjaki različnih področij, vladna komisija za reševanje vprašanj prikritih grobišč, organi lokalne samouprave ter druge organizacije. V postopkih je aktivno sodeloval predsednikov urad, s komisijo pa se je večkrat srečal tudi Pahor.
