Kot so sporočili iz predsednikovega urada, je Pahor v slavnostnem govoru opozoril, da se je danes svet znašel v položaju, ko mora dobro premisliti, kaj bo z dediščino tega obdobja. “Tisto, kar se lahko naučimo iz prve in druge svetovne vojne je, da v začetku ni bilo znakov, da se bo tako končalo. Začelo se je z drobnimi nestrpnostmi, ki so se sprevrgle v sovraštvo do drugega in drugačnega.”

Predsednik je opozoril, da je sovraštvo do drugačnega sčasoma postalo tako sprejemljivo, da je postalo samoumevno v prepričanju, da se na ta način ohranja vse bolj krhek družbeni mir. “To prepričanje je zmotno,” je dejal in dodal, da ima izključevanje svojo inercijo, saj na koncu ni več prostora za nikogar, namesto da bi si vsi skupaj prizadevali, da bi bil prostor za vse, so predsednikove besede strnili v uradu.

Govor je sklenil z mislijo, da smo vsi pripadniki ene ali druge manjšine. “Zaščita drugačnosti, pri čemer moramo spoštovati svobodo govora, je ena izmed tistih popotnic, ki nam jo namenja učna ura zgodovine osemdeset let kasneje. Želim si, da se je človeštvo iz tega nekaj naučilo,” je zaključil predsednik Pahor.

V sporočilu urada so zapisali, da so v pietetnem umetniškem programu ob 100. obletnici rojstva preživelega pričevalca holokavsta Prima Levija gledališki igralci interpretirali njegova dela. Spregovoril je tudi rabin Judovske skupnosti Slovenije Ariel Haddad, direktor Judovskega kulturnega centra v Ljubljani Robert Waltl pa je ob koncu spominske prireditve prebral 587 imen slovenskih žrtev holokavsta.