Pahor meni, da bi lahko žično ograjo na meji odstranili, saj begunskega vala, kot je Slovenijo dosegel lani, v kratkem ne gre pričakovati. “Če bi Turčija odprla mejo za begunce, je dovolj časa, da se vnovič poseže po teh preprekah za obvladovanje migracij,” je prepričan.
Kot je namreč dejal, ima Slovenija po njegovi turneji v državah z večinsko muslimanskim prebivalstvom zdaj neposredne informacije, kar nam omogoča večjo predvidljivost dogodkov glede begunskega vala. “Zdi se mi torej, da imamo zdaj več orodij, da se pripravimo na begunsko krizo, če bi se znova zgodila. A je ne napovedujem v kratkem. Če bi se, bi to pomenilo hudo poslabšanje razmer,” je dejal.
Ograja na meji tudi ne bi bila bistvena, če bi se države na zahodnobalkanski poti dogovorile, da si bodo v času morebitne nove begunske krize pomagale. Sam je postavitev ograje videl kot nek rezultat nezaupanja slovenskih oblasti do ravnanja Hrvaške. In želel bi si, da bi bil umik te ograje tudi znak, da je tega zaupanja z novo hrvaško vlado več.
Ob tem in zadnji “čokoladni aferi” je ocenil, da je zdaj za obe državi koristno, da se vzdržita slehernih nespametnih ravnanj in se trudita za prijateljstvo. To nam bo koristilo tudi, ko bo arbitražno sodišče sporočilo svojo odločitev. “Že tako bo zaradi stališč Hrvaške težko, a še težje bo, če si bomo do takrat s svojimi ravnanji poslabšali ta položaj,” je poudaril. “Bodimo pametni, razumni, glejmo dolgoročno in se zavedajmo, da dve sosednji državi med seboj potrebujeta zaupanje, ne glede na to, kako sta si različni,” je pozval.
Ob tem je ocenil, da “če bi se kaj slabega zgodilo med Slovenijo in Hrvaško, se bo to hitro prelilo v odnose na celotnem Zahodnem Balkanu” in isto bo veljalo tudi, če bomo znali to urediti v korist miru in varnosti.
Kar se tiče razmer v državi, je Pahor ocenil, da je Slovenija trenutno politično stabilna. “Nič, razen nje same je ne more ovirati pri tem, da do konca mandata ostane in opravi nekaj pomembnih nalog in pri tem jo je treba spodbuditi,” je dodal o stabilnosti vlade.
Kritičen je do zadnjih dogovorov s sindikati v javnem sektorju in napovedi glede pokojnin. Prepričan je, da na izdatke še nismo pripravljeni v taki meri, kot se zdaj to dogaja. “Mislim, da še ni nastopil čas, ko bi lahko menili, da so dobri rezultati trajne narave. Moramo biti ambiciozni,” je med drugim dodal in znova izpostavil pomen strukturnih reform. Predlog zdravstvene, ki je bil predstavljen nedavno, je ocenil kot “začetek začetka”.
Pahorja čaka tudi izbira kandidatov za štiri ustavne predsednike. Kot je napovedal, se bodo uradna posvetovanja s poslanskimi skupinami odvila v začetku prihodnjega leta, neuradna pa že med prazniki. Ob tem je dejal, da si želi, da bi mesta zasedli ljudje, ki so vrhunski pravniki, a tudi izgrajene osebnosti, ki ne bodo podlegle političnim pritiskom, čeprav je priznal, da deloma drži, da išče izvoljive ljudi.
Čeprav ga prihodnje leto čaka predsedniška tekma, pa bo, kot je zatrdil, svoje delo opravil do konca, kot misli, da je treba. Obenem pa bo “z vso strastjo vodil tudi kampanjo za cilje, v katere verjame”. Četudi imen drugih kandidatov še ni, pa sam ne misli, da je vnovičen mandat samoumeven. Bi si pa želel, da Slovenija tudi z njegovo vnovično izvolitvijo pokaže, da postaja stabilnejša država, je dejal.
