DZ je 2. aprila sprejel t.i. mega protikoronski zakon za pomoč prebivalstvu in gospodarstvu, katerega učinki so ocenjeni na tri milijarde evrov, vendar morajo pred njegovo uveljavitvijo miniti ustavni in poslovniški roki. Pahor bo tako v skladu z ustavo in dosedanjo prakso zakon podpisal 10. aprila. Rokov si ne želi krajšati, je dejal danes v pogovoru za STA, da ne bi nad njegovim ravnanjem visela senca dvoma, ustavno sodišče pa bi utegnilo pozneje zakon iz postopkovnih razlogov razveljaviti.
Novelo zakona o referendumu in ljudski iniciativi je prejšnji teden vložila vlada. Predvideva možnost krajših rokov za uveljavitev tistih zakonov, s katerimi se sprejemajo nujni ukrepi za zagotovitev obrambe države, varnosti ali odpravo posledic naravnih nesreč. Novela sicer sledi ustavni spremembi iz leta 2013, ki je med drugim tudi za takšne zakone odvzela pravico do referenduma, a ta odločba še ni bila prenesena v zakonodajo.
“Predlog novele je močan dokaz, da si tako izvršna kot zakonodajna veja oblasti želita tudi v teh posebnih razmerah nesporno ustavnopravno delovanje. To je tudi moja želja kot predsednika, ki v skladu z ustavo podpišem ukaz o razglasitvi zakona,” je dejal Pahor.
Spomnil, je, da so k reševanju problema pristopili že pred 14 dnevi, k premisleku pa povabili tudi ustavne pravnike. “Strinjali smo se, da to naredimo ustavnopravno nesporno. S tem se zavaruje ustavo, pravice, ki izhajajo iz nje,” je izpostavil in dodal, da je bilo vloženega veliko dela.
Ob tem je dejal, da se bo morda ljudem zdelo, da gre za pravniško dlakocepljenje, a po njegovih besedah je pomembno, da “vsi igralci poskrbimo, da so naša ravnanja skladna z ustavo”. Tistim, ki menijo, da to ni vprašanje, s katerim bi se morali ukvarjati sedaj, v času epidemije, odgovarja, da “je urgentno, če hočemo ostati v okvirih ustave in prava”.
Priznava, da je to težka materija za DZ, za sprejem je potrebna dvotretjinska večina navzočih poslancev. Zdi se mu prav, “da pride do široke razprave, da se izrazi morebitne pomisleke, a se na koncu novelo tudi sprejme”.
Kot legitimnega je označil očitek o tem, da se to težko materijo, ki je nenazadnje v več letih DZ ni uspel spraviti pod streho, zdaj sprejema po nujnem postopku. A je dejal, da je tveganje, da se novelo sprejema na tak način, sprejemljivo, še posebej glede na to, da na koncu vendarle terja široko podporo v DZ, medtem ko tveganje, da bi interventni zakoni padali na ustavnem sodišču zaradi postopkovnih razlogov, ni. Varovalke v zakonu ocenjuje kot zadostne, saj “ne jemljemo pravice do referenduma, le urejujemo način pohitritve uveljavitve zakona”.
Predsednik republike se je strinjal, da je treba na tak, interventni način v okviru zakonov, za katere referendum ni dopusten, sprejemati le ukrepe, ki so res nujni. Zaradi številnih pomislekov so tako iz protikoronskega zakona izločili del določb o dodatnih policijskih pooblastilih. “Mnogi pomisleki so bili upravičeni, DZ je ravnal v skladu z večino teh pomislekov in jih veliko večino odpravil. DZ in vlada sta se potrudila, da so poslanci s prepričljivo večino zakon sprejeli,” je ocenil Pahor.
Hkrati je razprava po njegovih besedah “pokazala, da v Sloveniji obstaja skrb, da zaradi učinkovitega ukrepanja ne bi trpeli demokratični standardi”. Znova je ocenil, “da se ne sme izkazati, da je demokracija ovira za učinkovitost, nasprotno, moramo ravnati tako, da se bo zaupanje v demokratično odločanje tudi v času krize okrepilo”.
“Tako sem videl odločanje o mega zakonu, tako gledam tudi na odločitev DZ, da ni sprejel sklepa o aktivaciji 37.a člena zakona o obrambi, ki sem mu bil sicer naklonjen,” je dejal predsednik. Glede slednjega tako ugotavlja, da bo verjetno vlada, ko in če bo ocenila, da brez pomoči vojske s primernimi pooblastili na meji ne zmore več, znova stopila pred poslance. “Bo pa morala biti očitno bolj prepričljiva,” je še dodal.
