Pahor se je v sredo udeležil uradne otvoritve 12. srečanja predsednikov držav in zasedanja na temo Kako povečati zaupanje v EU v obdobju naraščajočih tveganj in nestabilnega mednarodnega reda, na katerem so predsedniki razpravljali o prihodnosti EU po izstopu Velike Britanije iz povezave, so sporočili iz urada predsednika republike.
Izmenjali so tudi stališča in poglede na aktualna mednarodna vprašanja s posebnim poudarkom na prihodnosti razvoja evropske ideje in izzive v bližnji evropski soseščini. Posebno pozornost v razpravi so namenili jugovzhodni Evropi in problematiki migracij.
Pahor je izrazil stališče, da je potrebno ohraniti zaupanje med državami članicami in okrepiti zaupanje v delovanje institucij EU, ki sta ga načela migracijska kriza in kriza evroobmočja. Predsednik se je v svojem nastopu zavzel za trdno, povezano in enotno unijo in poudaril, da EU ni razlog za krize, ampak odgovor nanje.
Dodal je, da se po njegovem mnenju države članice z globalnimi izzivi same ne bi mogle spopadati tako uspešno, kot se v okviru EU. “Odločamo tudi o prihodnosti naših otrok in upam, da se bomo v odločilnem trenutku odločili za več Evrope in ne manj,” je zaključil predsednik.
Pahor se je v sredo popoldne bilateralno sestal tudi z nemškim predsednikom Joachimom Gauckom, s katerim sta govorila o potrebi po skupni podpori evropski ideji in razvijanju strateških odnosov med Slovenijo in Nemčijo.
Danes bodo predsedniki srečanje nadaljevali v Nacionalnem zgodovinskem muzeju v bolgarski prestolnici Sofiji, kjer bodo zasedali na temo Balkan – zgodovinska transformacija od igrišča interesov velikih sil do sestavnega dela združene Evrope, so še sporočili iz predsednikovega urada.
Skupina Arraiolos je neformalni format srečanj predsednikov enajstih držav članic EU, ki nimajo izvršilnih pooblastil. Deluje od leta 2003, ko so se na pobudo portugalskega predsednika Jorga Sampaia srečali v mestu Arraiolos.
Danes skupino sestavljajo predsedniki Avstrije, Bolgarije, Estonije, Finske, Nemčije, Madžarske, Italije, Latvije, Poljske, Portugalske in Slovenije.
Predsedniki, ki enkrat letno v eni izmed sodelujočih držav razpravljajo o pomembnih političnih vprašanjih, so se tokrat sestali na povabilo bolgarskega predsednika Plevnelieva. Ob slovenskem predsedniku se srečanja udeležujejo še predsedniki Finske Sauli Väinämö Niinistö, Nemčije Joachim Gauck, Italije Sergio Mattarella, Latvije Raimonds Vejonis, Poljske Andrzej Duda, Portugalske Marcelo Rebelo de Sousa, Madžarske Janos Ader ter Malte Marie-Louise Coleiro Preca.
